Bo triletni strateški projekt zaščitil Kras?
So sadovi projekta Kras-Carso vredni tri milijone evrov in tri leta dela, da bo smiselno vložiti še nekaj občinskega denarja za njegovo nadaljevanje v obliki geoparka Kras? O tem bodo danes odločali svetniki občine Sežana, glavne nosilke projekta.
SEŽANA > Dve delovni mesti na Občini Sežana, obnova dela občinske stavbe, vredna 400.000 evrov, približno šest strateških dokumentov, zagon izvedbenega projekta Živi muzej na Gropajski gmajni, različne delavnice, posveti ter sodelovanje na mednarodnih konferencah - to je za sežansko občino izkupiček triletnega čezmejnega projekta Kras-Carso, vrednega tri milijone evrov, ki jih 17 partnerjev črpa iz evropskih skladov.
Za projekt 63.250 evrov
V sklopu projekta Kras-Carso so partnerji tudi preverjali možnosti za vzpostavitev geoparka Kras, v sklopu katerega bi usklajeno upravljali specifično območje Krasa. Pripravili so študijo izvedljivosti za vzpostavitev geoparka, delajo še ekonomsko-upravljalsko zasnovo in z anketami bodo preverjali mnenje javnosti. Kakor pojasnjuje Katja Fedrigo, bi se z vso potrebno dokumentacijo za delovanje geoparka šele leta 2015 lahko prijavili v naslednjo evropsko finančno shemo. Do tedaj bi za premostitvene stroške poskrbela občina.
Marsikdo pa se sprašuje, kaj je namen tega projekta. Odgovorni v gradivu za občinsko sejo pojasnjujejo, da je to trajnostno upravljanje naravnih virov in celovito prostorsko planiranje na čezmejnem Krasu. Seznanili se bodo namreč s kopico dokumentacije, kot, denimo, s smernicami za upravljanje naravnih območij na Krasu, s celovitim strateškim načrtom za prostorski razvoj Krasa, s skupnimi smernicami za prostorske izvedbene akte v občinah na Krasu, s smernicami za varčevanje z energijo v javnih upravah na Krasu. Občina Sežana bo po besedah nosilke projekta Katje Fedrigo, do marca 2014, kolikor bo trajal projekt, zanj porabila 63.250 evrov.
Kako bodo vse te študije resnično pomagale pri zaščiti Krasa, bo pokazal čas. Doslej je namreč veljalo, da je v primeru pozidav in drugih posegov v ta izjemni prostor edina formalna oblika zaščite status naravnega parka.
Kakorkoli, vse je nastalo s skupnimi močmi 17 sodelujočih partnerjev (sežanska občina je nosilka), ki so medse vabili različne strokovnjake in tako skupaj ter s pomočjo zunanjih izvajalcev zasnovali omenjene strateške akte. Med bolj oprijemljivimi izkupički projekta pa so informacijski center v Sežani, dostopna pot z razgledno točko na Cerju, večnamenski center v Boljuncu, pot Betanja-Gabrk v divaški občini, ravnokar tečejo dela za Živi muzej na Gropajski gmajni pri Sežani.
Geopark: da ali ne
Za piko na i bodo danes občinski svetniki v sežanski mestni hiši seznanjeni še s predlogom vzpostavitve geoparka Kras-Carso, ki je, kakor pojasnjuje Fedrigova, nadaljevanje projekta Kras-Carso. V gradivu za občinski svet je zapisala: “Vzpostavitev geoparka, ki bo deloval na osnovi strateških dokumentov projekta Kras-Carso, bo prispevala k povezovanju in usklajenemu upravljanju teritorija, s čimer bo ohranjena osnovna identiteta matičnega Krasa.”
V ta namen bo občina v proračunu za leto 2014 zagotovila približno 200.000 evrov, kar bo tudi predmet obravnave na današnji seji. Če bodo svetniki podprli geopark, bo občina v nadaljevanju podpisala sporazum z drugimi kraškimi občinami, kjer ga bodo tudi obravnavali na občinskih svetih.
Sicer pa je bila včeraj popoldne v občinski stavbi delavnica, na kateri so v pičlih 15 minutah predstavili študijo izvedljivosti vzpostavitve geoparka na Krasu.
Uradno bi morali projekt Kras-Carso skleniti že spomladi, a so ga najprej podaljšali do konca septembra, nato pa še do konca marca prihodnje leto. Tržaška občina je namreč zaradi birokratskih zapletov spremenila enega od svojih izvedbenih projektov (muzej o vodi na Krasu), vendar tudi del denarja (16.000 evrov) preusmerila na sežansko občino kot nosilko projekta, kjer ga bodo porabili za plače dveh strokovnih sodelavk; poleg Fedrigove je to še Marjetka Kljun.
LEA KALC FURLANIČ