Bo zaradi nekaj dreves padel ves park?
Močna burja, ki je pred dvema tednoma hipoma pregnala indijansko poletje, je v parku Srednje gozdarske in lesarske šole odlomila dve tretjini smreke in jo kot vžigalico položila čez Tržaško cesto. In sprožila dogodke, ki bodo vplivali na nadaljnjo usodo in podobo parka.
POSTOJNA> Ker je v zadnjih nekaj letih v podobnih vremenskih razmerah že padlo nekaj dreves, si je park včeraj ogledala gozdarska inšpektorica Alenka Čar Saražin, ki končnih ugotovitev še ni mogla dati, saj čaka še na mnenja drugih, med njimi tudi Zavoda za varstvo narave.
”Težave izhajajo iz tega, ker je to park, ker drevje raste v specifičnem urbanem okolju, in ker je park star in dragocen. Poleg tega drevje raste v skupinah, tako da imajo drevesa, katerih krošnje so nesorazmerne, oporo v sosednjih drevesih. Zato se, če posežemo v skupino, njena mehanska sposobnost poruši, tako da bi moral biti poseg kar obsežen,” je o parku povedala inšpektorica.
Gozdarska inšpekcija bo izdala odločbo o odstranitvi najnevarnejših dreves. Vendar bodo z dokončno odločitvijo počakali do pridobitve vseh strokovnih mnenj. Odločbo pa bodo poslali lastniku parka, to je ministrstvu za šolstvo in šport.
“Moram pa poudariti, da je to le gašenje požara. Gozdarska inšpekcija namreč lahko ukrepa, ko drevje, ki raste izven gozda, zaradi slabe stabilnosti ali bolezni ogroža imetje ali celo življenja,” je pojasnila Alenka Čar Saražin.
Park bi morali obnoviti in ohraniti
Park ima zelo posebno vlogo: “Park je res ob šoli, vendar opravlja funkcijo mestnega parka, zato menim, da bi moralo biti v interesu lokalne skupnosti, da park ohrani; da ni zgolj lastniku prepuščeno, kaj se bo dogajalo z njim, kajti ta se lahko odloči, da poseka vse drevje, zapre vstop v park...”
Podobno razmišlja tudi Cvetka Kernel, ravnateljica SGLŠ, v tem trenutku edina odgovorna za upravljanje s parkom, pa tudi za vse, kar se v njem dogaja: “Lastnik parka je država, z njim pa upravlja šola. Vse odločitve moramo sprejemati sami, naša skrb je tudi denar za vzdrževanje parka, saj doslej nihče ni vanj vložil nikakršnih sredstev. Zavedamo se, da je park potreben korenitega in dolgoročnega hortikulturnega načrta, kar pa nekaj stane. Upam, da bo družba našla denar in razumevanje za ohranitev tega bisera Postojne,” je povedala Kernelova.
Tudi do nje so že prišle ideje, da bi bilo park najbolje kar posekati: “Morda bi bilo za koga to res najbolj preprosto. Vendar mislim, da bi bilo tako dejanje neodgovorno do vseh, ki so park zasadili in zanj skrbeli poldrugo stoletje. Pa tudi do zanamcev, za katere velja ohraniti vsaj del biotske raznovrstnosti tega dela Postojne,” meni Krnelova.
STANA ZAVADLAV
