Bodo namesto Sežancev oskrbo z vodo vodili Bistričani
Povezava treh vodovodov, ki naj bi omogočila dovolj pitne vode za Kras in Istro, je ogrožena zaradi postopka celovite presoje vplivov na okolje. ”Na to zahtevo pripravljalci projekta niso računali, zato enotna vloga za evropska sredstva do 1. februarja ni bila oddana,” je pojasnil bistriški župan Emil Rojc. Zdaj bodo lovili avgustovski rok.
ILIRSKA BISTRICA > Projekt Oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa, težak 48 milijonov evrov, ki bo večinoma financiran z evropskim denarjem, ne poteka v skladu s predvidenimi roki. Glavni razlog za zamudo je poročilo o vplivih na okolje za del prenosnega vodovoda z zmogljivostjo nad 100 litrov vode na sekundo.
Če bi predpisano presojo vplivov posega na okolje začeli pripravljati zdaj, bi po oceni izvajalcev trajala do jeseni, kar bi pomenilo odpoved naložbe, je na četrtkovi izredni seji zaplet ponazoril bistriški župan Emil Rojc.
Plan A: del projekta Bistrici, del ostane Sežani
“Kot župan občine, ki ji ta projekt ogromno pomeni, ne morem dovoliti, da bi propadel,” je na seji poudaril Rojc.
Za njihov vodovod, ki pretaka 75 litrov vode na sekundo, namreč poročilo o okoljskih vplivih ni potrebno.
Bistriški svetniki so se zato ob prisotnosti predstavnice obalnih občin Brede Pečan dogovorili, da župana pooblastijo za to, da prikima ideji svèta devetih (primorskih) županov in tako ministrstvu za kmetijstvo in okolje za pripravo operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture ponudi dve odrešilni bilki.
Po prvem predlogu, ki je bil za večino svetnikov najbolj sprejemljiv, bi projekt razbili na bistriško in kraško fazo, kar pomeni, da bi za prvi del, na povezavi Ilirska Bistrica-Rodik, nosilno vlogo prevzela Občina Ilirska Bistrica, sodelovalo bi njeno komunalno javno podjetje. Del naložbe na povezavi Klariči–Rodik, kjer črpajo od 230 litrov vode na sekundo, pa bi obdržala Občina Sežana.
Plan B: Sežana vse odstopi Bistričanom
Za vsak primer pa so pripravili še rezervni načrt. Ta predvideva, da bi sežanska občina odstopila nosilno vlogo celotnega projekta bistriški občini. Po besedah Pečanove vsi trije obalni župani to idejo podpirajo. ”V kolikor Sežana ne odstopi od odložnega pogoja, ki predvideva, da bo lahko projektant začel s projektiranjem šele, ko bo podpisana pogodba z državo, se nosilna vloga prenese na Ilirsko Bistrico,” je dejala Pečanova. Ob tem je opozorila, da bi v nasprotnem primeru oskrba z vodo padla v naslednjo finančno perspektivo, v kateri pa Slovenija zagotovo ne bo več deležna 80 odstotkov kohezijskih sredstev pri nobenem od projektov. Sofinanciranje posameznih občin pa v obeh primerih ostaja enako.
LORI FERKO