Bodo občine smeti odlagale na črno?
“Čeprav projekta gradnje Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) uradno ni še nihče preklical, pa po mojem mnenju iz tega ne bo nič,” je dejal ilirskobistriški župan in občinskim svetnikom predlagal prekinitev lani sklenjene pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi logaškega regijskega centra.
ILIRSKA BISTRICA> Kot je utemeljil župan Emil Rojc, so predstavniki ministrstva z kmetijstvo in okolje zavzeli stališče, da za potrebe države zadošča izgradnja dveh centrov, in sicer v Ljubljani in Novi Gorici, zato je financiranje Cero NIK iz kohezijskih skladov in sredstev države negotovo.
Iskali bodo na vse strani
Glede odločitve o sofinanciranju ureditve Centralnega regijskega odlagališča Nova Gorica, h kateri se je sodeč po izjavah na zadnji občinski seji nadejal bistriški župan Emil Rojc, je novogoriški podžupan in koordinator severnoprimorskih občin Mitja Trtnik za PN opozoril, da je bistriška občina zamudila vlak: ”Zdaj projekt peljemo dalje s 13 občinami, ki so podpisnice pogodbe in solastnice.” Predvidoma bi lahko pozneje v center po približno pet odstotkov dražji ceni sprejeli tudi odpadke ostalih občin, saj bi bil zaradi premajhne količine (25.000 ton) odpadkov sicer nerentabilen.
Po njegovih besedah je nemogoče pridobiti zanesljive podatke za odločanje in sprejem najboljše rešitve za posamezno občino, zato je na zadnji občinski seji predlagal razdrtje aktualne pogodbe, da bi imeli boljša pogajalska izhodišča pri dogovarjanju in iskanju nove lokacije za odlaganje nesortiranih odpadkov. Finančnih posledic, razen 14.800 evrov za konzorcij, ki je doslej od vseh vpletenih skupno terjal 170.000 evrov, ne bo, je povedal Rojc.
Podžupan Vojko Tomšič pa je dodal, da so se začele lokalne skupnosti glede na svojo geografsko bližino ozirati bodisi proti Ljubljani bodisi proti Novi Gorici: ”Za nas pa pogovori o tem niso možni, ker smo še vedno člani Cero NIK, kar nas ovira pri dogovarjanju z drugimi potencialnimi partnerji.”
Da ima zbiranje, obdelava in odlaganje odpadkov tudi na Bistriškem dolgo brado, je izpostavil svetnik Igor Batista (LDS) in dodal, da so bili vsi dosedanji poskusi neuspešni. Konzorcijska pogodba za gradnjo odlagališča Gojup prav tako ni bila nikoli uradno razveljavljena, toda ker projekt po letih neuspešnega usklajevanja ni zaživel, so pristopili k regijskemu centru v Logatcu.
Koordinator projekta Cero Nik in poslanec Gašpar Gašpar Mišič pa je dejal, da so glede skupine Cero Nik vse delali po navodilih ministrstva za kmetijstvo in okolje, zato mora to prevzeti odgovornost za zavajanje. Ministrstvo je namreč občinam zgolj nalagalo obveznost, a jim hkrati odvzelo vse pristojnosti za uresničevanje projektov. S svojim birokratskim aparatom so zavirali razvoj centrov in zamrznili cene komunalnih storitev, ki so jih morale subvencionirati občine, namesto da bi ta denar investirale v rešitve glede odlagališč. Država je postavila zakon za varstvo okolja na področju odpadkov, ki določa ritem procesa, hkrati pa isti zakon predvideva sankcije. Z njim je ministrstvo namesto ustvarjanja razmer in podpore s pospeševanje pridobivanja potrebne dokumentacije raje prehitevalo pri pisanju kazni, pravi Mišič.
Občinski svetniki so se zato tudi odločili, da medobčinske pogodbe za Logatec ne prekinejo. Kot je razložila Danica Jurač Novak (Desus), se lahko potem, ko bodo imeli na mizi trdno in pametno rešitev, na isti seji odločijo o izstopu in prestopu na drugo lokacijo.
Odlagajo na črno ali ne?
Župan pa je še razkril, da po novembrskem zaprtju komunalne deponije glede na odločbo okoljskega inšpektorata kljub prepovedi v Jelšanah še vedno “na črno” odlagajo smeti. Batista ga je sicer hitro popravil, da se je upravljavec komunalne deponije na odločbo pritožil pri upravnem sodišču, ki pa o tem še ni presojalo. ”Dokler ni razsodbe, velja stališče, da je odlaganje v Jelšanah dovoljeno.”
V Ilirski Bistrici pa načrtujejo tudi postavitev sortirnice za komunalne odpadke v vrednosti milijon evrov lastnih sredstev. ”Premalo je bilo narejeno na tem, da bi se približali čim večjemu ločenemu zbiranju odpadkov. To je potrebno pospešiti z logistiko na področju obveščanja, usposabljanja in svetovanja. Stremeti moramo k čim manjšim količinam, ki bodo končale na deponijah,” je še opozoril Batista in nanizal podatek, da na Bistriškem namesto dovoljenih 200 kilogramov odpadkov na prebivalca letno pridelajo še enkrat toliko.
Po novem letu zato občanom bržkone grozijo višje položnice, kajti medtem ko tona smeti na lokaciji v Jelšanah stane 62 evrov, bi v primeru, da bi jih vozili drugam, na primer v Celje, to stalo 174 evrov na tono. LORI FERKO