Boj za staro pravdo

Srednja Primorska
, posodobljeno:

“Danes so se nam uresničile sanje. V združenje se je včlanilo 37 agrarnih skupnosti, v enem letu jih pričakujemo dvesto,” je bil po sobotnem občnem zboru zadovoljen prvi predsednik Združenja agrarnih skupnosti Slovenije (ZASS) Anton Može.

Sobotnega občnega zbora Združenja agrarnih skupnosti Slovenije so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, državnega sveta, združenja AS v Italiji in drugi
Sobotnega občnega zbora Združenja agrarnih skupnosti Slovenije so se udeležili tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, državnega sveta, združenja AS v Italiji in drugiTjaša Gerič

SEŽANA> Zbora se je poleg predstavnikov 37 članic udeležilo še približno sto predstavnikov agrarnih skupnosti (AS), ki bodo odločitev o včlanitvi sprejele na prihajajočih zborih svojih AS, zato je obet prvega predsednika upravičen.

Je pa združenje že na prvem občnem zboru dobilo vseslovenski pomen, saj so se ga poleg Primorcev, ki so bili pobudniki ustanovitve, udeležili tudi predstavniki AS z Gorenjske, Notranjske, Štajerske in Dolenjske. “Zahvaljujemo se Primorcem, da so sprožili to pobudo,” je dejal Tone Petrič iz AS Rateče-Planica.

Upravljanje z našo lastnino je zdaj praktično nemogoče. To bi morala ostati vaška stvar, a se je zaradi čudnega zakona sfižila. Mi imamo tako člane tudi v Avstraliji. Kaj tega člana briga, če naš gozd napade lubadar!” je povedal Franc Kejžar iz iste AS in o nespametnem drobljenju lastnine dodal: “Mi smo imeli 103 člane, zdaj jih je že 180. Najhujši primer je delež, ki ima namesto enega kar 27 solastnikov.“

Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti in vrnitvi njihovega premoženja in pravic - naslov in večji del vsebine mu je dal Rudi Šimac - v 22. členu določa, naj dobi delež samo en dedič, poudarja Šimac, a se vsa sodišča pri zapuščinskih postopkih tega ne držijo. “Žal je takratno kmetijsko ministrstvo zakon tako zakompliciralo, da se zdaj ti postopki vodijo po zakonu o dedovanju, namesto da bi dedovanje določila AS same,” pravi Šimac. “Bitke, ki čakajo AS, niso pomembne samo zanje, temveč za prihodnost slovenskih vasi in naroda. Ohranitev AS in njihove zemljeje nacionalnega pomena,” je poudaril Šimac.

Ena glavnih nalog združenja, ki je za glavnega tajnika izvolilo Tineta Premrla iz Vipave, za predsednika pa Antona Možeta iz Senožeč, je zato poleg medsebojne izmenjave izkušenj in dobrih praks (denimo o poseku lesa) sprememba zakonodaje. Zato se bodo že v prihodnjih dneh sestali s predstavniki ministrstva za kmetijstvo in za pravosodje, kmetijsko gozdarske zbornice in odbora za kmetijstvo, je napovedal Može.

MARICA URŠIČ ZUPAN

Anton Može: ”Doseči bomo skušali tudi, da bodo vse AS, ki jim država ni vrnila  zemljišč, dobile nadomestna zemljišča ali  pravične odškodnine.”
Anton Može: ”Doseči bomo skušali tudi, da bodo vse AS, ki jim država ni vrnila zemljišč, dobile nadomestna zemljišča ali pravične odškodnine.”Tjaša Gerič