Bolj kot občinski načrti jih zanimajo državni

HRPELJE > Na javni razgrnitvi se je izkazalo, da je ena največjih težav občanov infrastruktura. Na eni strani hrupno železniško omrežje, na drugi strani pa še preobremenjena magistralna cesta. “Poleti je na cesti toliko gneče, da ne more mimo niti reševalno vozilo. Na to težavo opozarjam že vrsto let, pa se še nič ni premaknilo,” je pozvala občinska svetnica SDS in kandidatka za županjo Breda Filipovič. “To se boste morali dogovoriti z državo, cesta namreč ni v lasti občine in je OPN ne ureja,” je odgovoril Peter Bassin iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda.

Naravo pred ljudi

Za veliko nezadovoljstva med ljudmi je kriv tudi načrt južne obvoznice. Vsi vedo, da je nujna, se pa ne strinjajo s predlagano traso. “Predlagali smo, da se pomakne stran od hiš, saj trenutni načrt predvideva cesto čez najlepše obdelovalne površine tik ob naselju,” je povedal Boris Novak, predsednik Agrarne skupnosti Hrpelje. Druga lokacija ni mogoča, saj bi preveč posegla v naravni prostor, so zopet pojasnili izdelovalci dokumenta. Kraška gmajna je namreč zaščitena in po njej ne sme teči nobena cesta.

Je pa res, da države ni prav nič zanimala zaščita območja, ko je gradila avtocesto ali ko je iz območja krajinskega parka izvzela ozemlje za gradnjo drugega tira. Ali zdaj, ko postavlja bazne postaje železniške telefonije sredi naselij, so skomigali z rameni udeleženci javne razgrnitve.

Parkirišča za tovornjake izven Kozine

Vladimir Abram, predstavnik Civilne iniciative Kozina, je povedal, da po dolgih letih prihajajo na dan težave s prometno ureditvijo.

“Že dvajset let si prizadevamo za izboljšanje, vendar se ni poslušalo volje ljudi,” je opisal trenutno stanje. Kot veliko težavo v iniciativi vidijo tudi parkirišča za tovornjake, ki naj bodo izven naselij. Odločno nasprotujejo tudi selitvi proizvodnih programov iz Luke Koper na Kozino.

Na območju občine se vztrajno širita dve deponiji. Prva je nastala pri gradnji avtoceste, kasneje pa so podjetja nanjo še naprej vozila odpadni gradbeni material. Trenutno je za kar dvanajst metrov višja kot v času, ko ji je preteklo gradbeno dovoljenje, je pojasnil župan Zvonko Benčič Midre. Druga je nastala nasproti Petrola. “Za to so odgovorne inšpekcijske službe, ne pa OPN,” so zopet povedali urbanisti.

Meja kar čez sredino stavbe

OPN določa zazidljivost in nezazidljivost parcel. Če je še vedno veljavni prostorski načrt iz osemdesetih let predvideval obilico zazidljivih parcel, so novi načrti precej bolj omejujoči, nad čimer pa občani niso izrazili prevelikega nestrinjanja. Prihaja pa do določenih nepravilnosti.

Občanka Ines Škabar je tako opozorila na primere, ko je pol objekta na zazidljivem območju in pol ne: “Res pa niso vrisani v kataster. Bojim se, da nimajo vsi vpogleda v OPN. Nekateri živijo drugje ali pa so starejši in si zelo težko uredijo tovrstne zadeve. Ne gre le za objekte brez gradbenega dovoljenja.” Peter Bassin je bil jasen: “Če objekta na digitalnem katastru ni, to pomeni, da ne obstaja. Objekt brez gradbenega dovoljenja ni objekt.”

Med udeleženci je bilo še veliko vprašanj, ki bi jih sicer podrobni OPN moral urejati. Ali se lahko na območju Nature 2000 sezida hlev? Ali so vrtače zaščitene in zakaj ne? Kam so romale pobude občanov in zakaj niso upoštevane? Kdaj lahko pričakujejo odgovore na vprašanja in kdaj približno bo OPN sprejet? Tudi tu so ostali brez zadovoljivega in jasnega odgovora ali pa so pristojni s prstom pokazali na inšpekcijske službe.

Pripombe na OPN lahko občani oddajo do 1. decembra, osebno na občini ali po elektronski pošti na občinski nas

PETRA MEZINEC

Na javni razgrnitvi novega občinskega prostorskega načrta Občine Hrpelje-Kozina so občani ostali brez večine odgovorov Petra Mezinec