Bolnišnici Zalesje je dal ime ruski zdravnik

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Na prireditvenem prostoru pred vaškim domom na Ostrožnem Brdu je bila v soboto spominska slovesnost ob 70-letnici ustanovitve in delovanja partizanske bolnišnice Zalesje. Delovala je v Ostroškem borštu nad Šmagurjem do januarja 1945, ko so jo zaradi nemških napadov preselili v partizansko bolnišnico pod Snežnikom.

Predstavnik ruske ambasade v Sloveniji Roman Cigancev polaga cvetje pred spominsko ploščo bolnišnice Zalesje, desno je bistriški župan Emil Rojc
Predstavnik ruske ambasade v Sloveniji Roman Cigancev polaga cvetje pred spominsko ploščo bolnišnice Zalesje, desno je bistriški župan Emil RojcTomo Šajn

OSTROŽNO BRDO > Letos, ob okrogli obletnici, je bilo še posebej slovesno, saj so k sodelovanju pritegnili predstavnike ruske ambasade in ruskega kulturnega centra iz Ljubljane. Na slovesnosti v organizaciji bistriške občine in Krajevne skupnosti Ostrožno Brdo je zbrane nagovoril župan Emil Rojc,ki je poudaril, da se je potrebno večkrat spomniti svoje zgodovine, ki dokazuje, da “smo bili sposobni premagati veliko težje probleme kot so današnji”.

Zbrane je nagovoril tudi predstavnik ruskega kulturnega centra Ripat Mateo:“Veseli smo, da po 70 letih od druge svetovne vojne še vedno ohranjate spomin na te dogodke. Ponosni smo, da je bil med vami naš rojak zdravnik Gadžijev, ki je dal pomemben doprinos k vaši borbi.” Slavnostna govornica Meta Mecelj, članica predsedstva Zveze združenj borcev za vrednote NOB pa je ob prikazu delovanja partizanske sanitet med vojno priznala, da o Zalesju ni veliko vedela.

Zgodba te bolnišnice je zanimiva, so dejali govorniki. Pojasnili so, da je namreč zdravnik Gadžijev ob partizanskem napadu januarja 1944 na vlak s sovjetskimi ujetniki pod Vremščico uspel zbežati in se prebiti v Brkine. Našel je štab Istrskega, kjer je prišel kot naročen, saj ni bilo zdravstvenega osebja. Dr. Mišo, kot so ga imenovali domačini, je izbral lokacijo bolnišnice in ji dal rusko ime Zalesje, kar pomeni - za gozdom.

Prva zasilna bolnišnica Istrskega odreda je od konca leta 1943 delovala v bližnjem Padežu, vendar so jo zaradi nenehne nemške ogroženosti preselili na skrivno mesto pod Ostrožnim Brdom. Gradili so jo domačini pod vodstvom majorja sovjetske Rdeče armade zdravnika dr. Magomeda Hadžijeva. Pri gradnji in delovanju bolnišnice je imel pomembno vlogo Franc Malečkar iz Šmagurja. V njej se je zdravilo 207 ranjencev.

V povojnem času je Zalesje tonilo v pozabo. Da je bila tu bolnišnica, je bilo moč prebrati v partizanski literaturi, največ v monografiji Istrski odredMaksa Zadnika. Na njeno delovanje je spominjala napisna plošča, ki pa jo je vse bolj zakrivalo rastje. Na OŠ na Pregarjah pa so leta 2002 izdali drobno, a podatkovno bogato knjižico Partizanska bolnišnica Zalesje kot rezultat šolskega raziskovalnega projekta.

To je sprožilo med domačini in borci ter osebjem bolnišnice, predvsem tedanjim bolničarjem Dušanom Dujcem iz Ilirske Bistrice in ekonomom Jožetom Petkovškom iz Postojne, pobudo za postavitev novega spominskega znamenja, čez dve leti pa še dodatne plošče o zdravniku Gadžijevu. Leta 2010 knjižico ponatisnili z dodatkom o dogajanju po odkritju spomenika. Domačini iz KS Ostrožno Brdo so očistili prostor, kjer je delovala in začeli z organizacijo spomladanskega spominskega pohoda.

V sobotnem kulturnem programu so nastopile pevke ženske skupine Talisman ruskega kulturnega centra, pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, učenci OŠ na Pregarjah in mladi harmonikarji iz Ostrožnega Brda. Na pohod k bolnišnici se je podalo približno 150 udeležencev slovesnosti. Cvetje k spomeniku pa sta položila župan Rojc in predstavnik ruske ambasade Roman Cigancev.

TOMO ŠAJN

Učenci OŠ na Pregarjah na  prireditvi na Ostrožnem Brdu
Učenci OŠ na Pregarjah na prireditvi na Ostrožnem Brdu Tomo Šajn