Bombe so padale na Juršče
“Na pepelnični dan, 23. februarja 1944, so Nemci bombardirali Juršče. Gorele so hiše, vaščani so bežali na spodmol na Jerusih. Ranjeni in mrtvi tovariši so ležali na krvavem snegu.” To je napis na eni od kamnitih plošč v spominskem parku na Jurščah, ki priča o tragediji, ki je pred 70 leti prizadela to vas.
JURŠČE > Leto 1944 ostaja v spominu ljudi na Primorskem po vrsti tragičnih dogodkov, pobojev in požigov celih vasi, ki so jih zagrešili Nemci in njihovi sodelavci. Med prve takšne dogodke velja omeniti nemški letalski napad februarja na nekatere vasi na Zgornji Pivki, na Koritnice in Juršče ter po nekaterih navedbah tudi na Bač.
Jurščan Ignac Sedmak, ki dolgo let živi v slovenski Istri, je to tragedijo opisal v enem od poglavij odmevne knjige Na Jurščah sem doma. Na obisku na njegovem domu, kjer se je pridružil tudi drugi izseljeni Jurščan, Livij Knafelc, ki živi v Postojni, je stekla beseda o tem in o nekaterih drugih dogodkih iz časa NOB v tej vasi. 92-letni Sedmak, ki ga prijatelji kličejo Nace, bombardiranja Juršč ni doživel. Kot italijanski vojak je dočakal kapitulacijo Italije v Grčiji, skupaj s tovariši so ga odpeljali v internacijo v Nemčijo. Domov se je vrnil šele julija 1945.
“O dogajanju 23. februarja 1944 so mi pripovedovali ljudje, ki so doživeli tragedijo. Tedaj je bilo na Jurščah snega do kolena. Čez hrib iz smeri Bača so priletela tri letala in spustila bombe. Pred tem so bombardirala Koritnice. Na Jurščah so se obrnili proti Mašunu in tudi tam odvrgli nekaj bomb,” pripoveduje Sedmak.
Pri iskanju vzrokov, zakaj tak napad, domneva, da so bili Nemci zelo zainteresirani, da bi imeli pot v Italijo na italijansko bojišče prosto. “Preko naše vasi je šel koridor med 7. in 9. korpusom, Nemci niso uspeli obvladati tega prostora, zato so hoteli z bombardiranjem prestrašiti prebivalce. Odvrgli so nekaj bomb. Poškodovanih je bilo veliko hiš. Kot je v pogovoru opozoril Knafelc, sta bila med ranjenimi tudi 43-letna Uršula Zadel in 52-letni Jože Bubnič. Oba so ranjena prenesli v bolnišnico v Postojno, kjer sta po dveh tednih umrla.
V Sedmakovi knjigi o Jurščah je navedel imena ranjenih in ubitih ob napadu. “Ljudje so bežali iz hiš, namesto da bi ostali doma. Na begu proti spodmolu na Jerusih so nanje streljali iz letal z mitraljezi in jih več zadeli,” pojasnjuje Sedmak. Livij Knafelc je v pogovoru navedel, da je bilo pobitih šest vaščanov, štiri pa hudo ranjeni.
Juršče so bile pred in tudi pozneje, do konca vojne, ogrožene, čeprav Nemci, za razliko od Italijanov, ki so imeli v Jurščah 250 vojakov, v vasi niso imeli stalne postojanke. Pač pa so Nemci izkoristili okoliščine, da je vas obdana z borovci in večkrat iznenada napadli partizane.
TOMO ŠAJN
