Breda bo na ogled Bistričanom
Električna lokomotiva, ki je med leti 1936 in 1978 vozila na progi od Reke do Postojne in nato do Sežane, bo svoj muzejski prostor našla ob ilirskobistriški železniški postaji. Dopolnitev bistriške turistične ponudbe z muzejsko lokomotivo, ki so jo deloma že prenovili, je namreč prvi cilj novoustanovljenega bistriškega društva ljubiteljev železnice.
ILIRSKA BISTRICA> Električna lokomotiva serije 361, bolj znana po imenom Breda, ki so jo leta 1927 zgradili še Italijani, se bo v enem ali dveh letih pripeljala v Ilirsko Bistrico in bo na prostoru ob železniški postaji ljudi poučevala o nekdanjih časih.
Breda je namreč poleg lokomotive v Železničarskem muzeju v Ljubljani še edini primerek od sedemnajstih tovrstnih lokomotiv, ki so med vojno in v času nekdanje Jugoslavije vse do leta 1978 vozile po slovenskih in jugoslovanskih progah.
Ljubitelji železnic iz Ilirske Bistrice so v petek ustanovili društvo, v katerem se bodo povezovali vsi tisti, ki želijo ohranjati in vzdrževati železniške eksponate, ki sodijo med tehnično kulturno dediščino, ohranjati zgodovinski material o železnicah ter vzpodbujati interes do železnic in železniškega prometa. Združili so se v prepričanju, da je treba razvijati pozitiven odnos tehniške kulturne dediščine, na ta način pa želijo obogatiti turistično ponudbo in povečati zanimivosti teh krajev. V svoje vrste vabijo tudi ostale ljubitelje železnic.
Na podlagi sporazuma med Slovenskimi železnicami in občino Ilirska Bistrica, so lokomotivo, ki bo našla prostor v Ilirski Bistrici, deloma že obnovili. Kot je pojasnil Ivan Simčič, predsednik novega bistriškega društva ljubiteljev železnic, sicer kustos bistriške enote pokrajinskega muzeja Koper, so za prvo fazo prenove namenili 5000 evrov, od katerih je 4000 evrov prispevala bistriška občina, preostanek pa dvajset donatorjev. Javnost prihod Brede lahko pričakuje proti koncu prihodnjega leta ali spomladi leta 2012. Z njenim postavljanjem namreč ne bodo hiteli, je pojasnil podpredsednik društva, sicer zaposlen na Slovenskih železnicah, Jadran Možina, saj želijo najprej urediti kompleks ob železniški postaji, kjer naj bi lokomotiva dobila svoj razstavni prostor. Nekaj del je bilo že opravljenih, saj je bil med drugim odstranjen tudi kiosk ob postaji. Bredin prihod pa bo odvisen tudi o dinamike zbiranja finančnih sredstev.
V projekt muzejske lokomotive je sicer vključenih še nekaj zanimivih zgodovinskih eksponatov, ki jih nameravajo predstaviti ljudem, je navedel Simčič. Na bistriški železniški postaji je namreč še vedno ohranjen vodni stolp, ki so ga nekoč uporabljali za napajanje parnih lokomotiv z vodo, nadvse zanimiva pa je tudi stara italijanska elektrodinamična signalno-varnostna naprava.
Poleg ostale ureditve je častitljivih 136 let staro poslopje železniške postaje v Ilirski Bistrici, ki so ga postavili med gradnjo proge Pivka-Reka, pred časom dobilo tudi novo streho. Slovenske železnice so namreč v sklopu investicijskega vzdrževanja zamenjale precej dotrajano strešno kritino in posamezne dotrajane lesene elemente ostrešja. Poleg tega so na strehi zamenjali tudi vse kleparske izdelke in prenovili stare dimnike.
Poleg lokalnih želi društvo v Bistrico pripeljati tudi druge, z železnicami povezane muzejske eksponate, ki so se uporabljali na progi Pivka-Reka. Te pa bi pridobili s pomočjo mednarodnega sodelovanja.
Južna železnica, zlasti pa proga Pivka-Reka, je namreč močno zaznamovala življenje ljudi ob njej in tudi dobro vplivala na industrijski ter splošni napredek bistriških krajev. “Obstaja bogata tehniška dediščina, ki jo velja ohraniti. Da ta dediščina ne bi šla v pogubo, je potrebno razvijati pozitivni odnos pri ljudeh,” je ocenil Simčič.
Ena od možnosti pozitivnega prispevka na tem področju je tako postavitev tehničnega muzeja v Ilirski Bistrici. Temelje in zasnovo za njegovo delovanje pa namerava društvo izpolniti v prihodnjem desetletju.
TINA M. VALENČIČ
