“Brez junaških in zavednih Primorcev bi bili še naprej invaliden narod” (foto)
Skoraj desettisočglava množica obiskovalcev iz vse Primorske, iz zamejstva, drugih koncev Slovenije in tudi iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki je napovedano slabo vreme ni ustavilo, je danes v Postojni oživila spomina na priključitev Primorske k matični domovini, ki je bila eden pomembnejših dogodkov pri združevanju slovenskega naroda v eno državo.
POSTOJNA > “Če ne bi bilo predvsem junaških in zavednih slovenskih Primorcev, bi se lahko 1945 za združitev in priključitev obrisali pod nosom in bi meja zahodnega roba Slovenije še zmeraj tekla tukajle nekje. Bili bi še naprej invaliden narod, zagrenjen in brez tiste samozavesti, brez katere ni suverenosti in brez katere ne bi bilo niti osamosvajanja 1991,” je poudaril slavnostni govornik, akademik dr. Matjaž Kmecl, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki si tudi osamosvajanja Slovenije leta 1991 ne predstavlja brez Primorcev.
V imenu slovenskih zamejcev, ki so ostali na drugi strani meje, je spregovoril tržaški zgodovinar mlajše generacije dr. Borut Klabjan. “Mogoče se bo nekaterim zgodba o razdelitvi Primorske zdela periferna, marginalna, obrobna v slovenskem nacionalnem obzorju. Vendar če pomislimo, da so se ukrepi tako imenovanega obmejnega fašizma izvajali nad tretjino slovenskega prebivalstva in kako je bila v času druge svetovne vojen polovica Slovencev del Kraljevine Italije, lahko trdimo, da zgodovina primorskega prostora ni samo stvar Primorcev, temveč zaznamuje odnos do narodnega vprašanja vseh Slovencev,” je med drugim poudaril Klabjan.
Zbrane sta nagovorila tudi župan Igor Marentič v imenu občine gostiteljice in vodja organizacijskega odbora Jerko Čehovin v imenu postojnske krajevne organizacije ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki je bila skupaj z občino Postojna in ob finančni podpori vseh ostalih primorskih občin glavni organizator praznovanja pod geslom Primorska.srčna. Vsi so se v svojih nagovorih izognili aktualni političnim temama in se usmerili v zgodovinsko in domoljubno misel, poklon pokončnosti, ponosu in samozavesti primorskih Slovencev. Primorski, lepotici milijon obrazov je bil posvečen tudi sodobno zasnovan umetniški del predstave, pod katerega scenarij in režijo se je podpisala Postojnčanka Silva Bajc in ki je bil preplet poezije primorskih pesnikov Srečka Kosovela, Miroslava Košute in Cirila Zlobca ter poezije Williama Shakespearja z glasbo, plesom in videoprojekcijo primorskih krajev in pokrajine. Na njej so nastopili s Postojno ali Primorsko povezani umetniki in ustvarjalci: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, violinist Zdravko Pleše, recitator Boris Cavazza, saksofonist Tomaž Nedoh, Postojnska godba 1808, plesalka Mojca Sovdat, recitaro Renato Jenček, glasbenik Drago Mislej Mef, skupina Aliens, Baletno društvo Postojna, glasbenik Matic Marentič ter najmlajši recitatorji Maja, Teo in Matija Pavlin, ki so “Kosovelove” sončnice na rami v dežju razdelili med visoke goste, med katerimi je bil tudi predsednik države Borut Pahor.
Dež, ki je proslavi skoraj v celoti prizanesel, se je nazadnje najbolj ulil ravno med zaključno pesmijo Vstala Primorska. Nekoliko je pokvaril tudi načrte organizatorjev, ki so tokratno vseprimorsko praznovanje raztegnili v celodnevno družabno, kulturno in zabavno dogajanje.
VRŽ
