Brez Kafola bi bil Kras manj zelen
26. septembra je minilo 130 let od rojstva Avgusta Kafola, gozdarja, ki je pogozdil nič manj kot 2000 hektarjev kraških površin. Ob njegovem spomeniku v Cirju so v nedeljo pripravili krajšo slovesnost in posadili trdoživo drevo koprivovec.
KOMEN> Avgust Kafol se je rodil leta 1882 v Čepovanu. Tam je dokončal ljudsko šolo, leta 1897 pa je začel kot pripravnik delati pri gozdni direkciji v Gorici. Leta 1903 se je preselil v Komen, kjer je spoznal Zoro Švara, s katero se je tudi poročil. Družina Kafol je postala ena večjih v vasi, zakoncema se je rodilo 12 otrok. “Avgust Kafol je živel v času večjih kriz, kot jih preživljamo sami. Njegovo življenje nam lahko pomeni spodbudo za nadaljnje življenje,” je ob jubilejni slovesnosti povedal predsednik komenske vaške skupnosti Matevž Topolovec.
Kafol je širši slovenski znanosti poznan po pogozdovanju Krasa. Boštjan Košiček, vodja službe za gojenje in varstvo gozdov pri sežanski območni enoti Zavoda za gozdove, je o tem povedal: “Kafol je nadaljeval delo Ressla in Kolarja. V primerjavi z njima je bil praktik. Takrat so dokazovali, da je goli Kras mogoče posaditi. Kafol je dosegel svetovni fenomen!”
Domačin Alojz Zega, ki se je po vojni izobraževal za gozdarja in je eden tistih, ki se Kafola še živo spominja, je prepričan, da je uspeh pogozdovanja veliko bolj odmeval izven Krasa. Druga stran tega, epohalnega dejanja, kot so že takrat kraško pogozdovanje imenovali njegovi profesorji, je bilo nezadovoljstvo domačinov. Mnoge pašnike so takrat spremenili v gozdove, domačini so opravili veliko dela in za to dobili le skromna plačila.
Avgust Kafol pa je bil poleg tega tudi kmetijski strokovnjak. V drevesnici v Komnu, ki jo je vodil do smrti, je gojil sadike sadnega drevja, razmnoževal je za kraške razmere primerne sorte orehov. Svoj prispevek pa je pustil tudi na področju živinoreje. Ker je bil cesarsko kraljevi gozdar, je bil tudi poklicni lovec. Leta 1948 je ustanovil še danes delujočo lovsko družino Jezero.
Umrl je leta 1955, star 73 let. Dve leti po smrti mu je Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Slovenije, katerega častni član je bil, v Cirju postavilo spomenik.
Prav ob tem spomeniku so v nedeljo velikemu in pomembnemu rojaku na čast pripravili spominsko slovesnost, ki jo je povezovala Ana Godbnik, večino programa pa so oblikovali učenci komenske osnovne šole. Nastopil pa je tudi pozavnist Matjaž Kafol, prapravnuk slavnega gozdarja.
Njegovemu prapradedku v čast in prihodnjim generacijam za oporo v težkih časih pa so ob spomeniku posadili sadiko koprivovca, drevesa, ki je simbol trdoživosti.
PETRA MEZINEC