Brez kmetijstva ne bo pravega turizma
Turizem in kmetijstvo sta možnosti za razvoj Krasa. Pri vsem tem pa je na prvo mesto potrebno postaviti ekologijo. Vse to so bile rdeče niti razprave o prihodnosti Krasa.
SEŽANA > Čeprav se prihodnost te, tako so udeleženci nedavne delavnice večkrat poudarili, edinstvene regije tiče vseh prebivalcev, je bil kraj delavnice precej prazen, udeležence bi skorajda prešteli na prste obeh rok.
“Očitno nam gre še preveč dobro,” je povedal Črtomir Pečar, predsednik odbora za infrastrukturo in urejanje prostora pri občinskem svetu sežanske občine. Poudaril je, da je eden od ciljev delavnice dopolniti strateški načrt za prostorski razvoj Krasa.
Predstavnici zunanjih sodelavcev iz podjetja LUZ, Karla Jankovič in Irena Balantič, sta predstavili tri prednostne naloge. V prvo skupino sodi policentrični razvoj naselij, krepitev infrastrukture in izboljšanje mobilnosti, v drugo ohranjanje in promocija kulturne dediščine, varovanje narave ter razvoj turizma, v tretjo pa oživljanje krajine, razvoj primarnih dejavnosti in vzdržna raba naravnih virov.
Kmetijstvo skupaj s turizmom
Kras potrebuje razvoj, delovna mesta, vendar pa je potrebno odmisliti tradicionalne tovarne, so poudarili skorajda vsi udeleženci. Med drugim je Stojan Gorup iz Sežanskega inkubatorja prepričan, da ne bi smeli več postavljati novih industrijskih in obrtnih con, sploh pa ne v vsako večjo vas. “Predelovalne dejavnosti so zelo pomembne, istočasno pa moramo razvijati drobne dejavnosti na podeželju, tudi socialno podjetništvo,” je še povedal. Gorup je tudi aktivno sodeloval pri projektu Kras-Carso, možnost razvoja pa vidi predvsem v razvoju kvalitetnega turizma, ki se bo dopolnjeval s kmetijstvom.
Zaradi istega razloga je strateški načrt pohvalil tudi Tom Ločniškar iz Mladinskega hotela Pliskovica. “Brez razvoja kmetijstva tudi takega turizma, kot si ga mi želimo, ne bo,” je povedal Ločniškar. Pozdravil je tudi namero o ustanovitvi krovne organizacije, ki bi skrbela za promocijo Krasa, saj je trenutno tako, da usklajevanje med ponudniki poteka prepočasi. Stane Švigelj iz TD Brest pa je poudaril, da morajo posamezne vasi pričeti same privabljati turiste, da pa je povezovanja med različnimi ponudniki še vedno premalo.
Brez domačinov ni turizma
Predstavnica Agrarne vasi Merče in Plešivica pa je opozorila, da bi morali do turizma pristopati s pozornostjo: “Naj vsaj kakšna vas ostane vas. V smislu krajine, arhitekture in socialnega življenja. Vaško življenje se ohranja le, če je v vasi dovolj velik odstotek domačinov. Le oni prenašajo naprej odnos do življenja, krajine, zemlje in gospodarskega razvoja.” Po njenem je na Krasu preveč kolesarskih poti, mnoge od njih niso vzdrževane. Zato bi bilo bolje imeti manj poti, vendar te bolje urejene.
Na delavnici so se dotaknili tudi ekološke problematike. “Pri oskrbi Krasa z energijo sem skeptičen. Vetrnice in sončne elektrarne na Kras ne sodijo. Ko jih spustimo sem, bo krajine, kot jo poznamo, konec,” je bil kritičen Črtomir Pečar. Prav tako je ostro nasprotoval gradnji hitre železnice in izrazil zahtevo, da je potrebno to v strateškem načrtu jasno zapisati. Poudaril je pomen zavarovanja brestoviškega vodnega vira, ki je nujen za prihodnost.
“V strateških dokumentih omenjate tradicionalno kmetijstvo. Zanima pa me, kako ga sploh razumete?” je vprašala Mojca Sušnik Klemenčič iz zavoda za rejo in raziskovanje oslov Oslarija, kjer si že kar nekaj časa prizadevajo, da bi pridobili dovoljenje za gradnjo hleva. Čeprav Sušnikova popolnoma razume, da vaščani nočejo hleva v vasi, pa se sprašuje, kako bo to tudi v prihodnosti mogoče, če se bodo sprejemali dokumenti na podlagi strateškega načrta, ki so ga pripravili. Odgovor Klare Jankovič je bil: “Spodbuja se tradicionalno kmetijstvo z vidika ustrezne rabe prostora, da ohranjamo kakovost življenja. Upošteva se napredek na način, da se ohrani tipiko, ki jo Kras ima.”
Naslednji korak: geopark
Kras-Carso je projekt, ki se je že skoraj iztekel, je povedala Katja Fedrigo. Rezultati šest let trajajočega projekta se po njenem mnenju odražajo v vrsti strateških dokumentov, precej finančnih sredstev pa je namenjeno tudi čezmejnim infrastrukturam. Vsak od sedemnajstih projektnih partnerjev ima vsaj eno.
Na vprašanje, kakšna prihodnost čaka Kraševce po tako odmevnem projektu, je Fedrigova odgovorila: “Najhitreje izvedljiv korak bi bil postavitev geoparka na Krasu. Gre za organizacijsko obliko, ki bi združevala medobčinske interese in povezala območje. To bi lahko bilo nadaljevanje projekta.”PETRA MEZINEC
