“Brez namakanja bi bila katastrofa”
Letošnjo letino jabolk je v Brkinih zaznamovala predvsem suša, ki je trajala večji del poletja, nato je nekaterim sadjarjem zagodla še toča. Izkupiček je zato prej slab kot dober, so se pa nekateri pridelovalci vseeno uspeli izogniti pretiranemu izpadu pridelka.
BRKINI > V teh tednih se jablane v Brkinih in okolici šibijo pod težo jabolk. Tudi po zaslugi Festivala brkinske sadne ceste zdaj nabiralci vsak dan polnijo vrste v sadovnjakih. Obiranje jabolk je namreč v polnem teku, sadjarji pa so z letošnjo letino le delno zadovoljni.
Suša se je zavlekla
“Za razliko od drugod po Sloveniji smo imeli mi zelo močno sušo,” opisuje Branko Pečar, ki je svoj prvi nasad jablan v okolici vasi Beka zasadil že leta 1989. Sušno obdobje se je letos zavleklo skoraj do jeseni: “Če letos ne bi imeli namakanja, bi bila za nas prava katastrofa. Zato letina ni najboljša, pa tudi ne najslabša. Glede na vremenske in druge razmere sem z njo vseeno še kar zadovoljen,” pravi Pečar.
Pomlad je bila sicer letos izredno mokra, prav tako mesec junij. “Ravno takrat, ko je največja nevarnost okužb,” slabosti dežja v neprimernem času razlaga Pečar in dodaja, da so sami na srečo sadovnjak obvarovali različnih bolezni, in sicer z rednim in pravočasnim škropljenjem.
Prizanesla jim je tudi toča, ki na Beki in v okolici - za razliko od nekaterih vasi po Brkinih - ni bila prav huda. Sicer pa imajo Pečarjevi jablane pokrite z mrežo, ki ublažijo njene posledice.
>Za promocijo brkinskih jabolk in drugega sadja tudi letos štiri občine (Hrpelje - Kozina, Divača, Pivka in Ilirska Bistrica) od začetka septembra do 23. oktobra pripravljajo Festival brkinske sadne ceste. Ta obiskovalce usmerja na sadjarske in turistične kmetije, ki omogočajo nabiranje jabolk, vključuje pa tudi nekaj tradicionalnih prireditev - od že izpeljanih Praznika kraškega šetraja v Kačičah, Češpovega praznika v Slivju, Okusov Pivških jezer, Kmečke tržnice v Ilirski Bistrici in Jeseni v Jasenu do Kostanjevega praznika, ki bo to soboto v Rodiku. Festival je letos prinesel tudi tri delavnice. Zadnja je bila včeraj na Turistični kmetiji Ratečevo Brdo, kjer so udeleženci pekli jabolčni zavitek in slivovo pito ter kuhali mineštro iz kolerabe. Predvčerajšnjim pa je sekcija gostincev in živilcev Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana organizirala delavnico Valorizacija jedi z lokalnimi sestavinami, ki jo je pri gostiteljih, Kseniji in Martinu Mahorčiču v Rodiku, vodil Marko Pavčnik, vodja restavracije na Gradu Tabor Laško, še bolj znan iz televizijskih oddaj. MUZ
Sadovnjake obnavljajo
Sadovnjak Pečarjevi vsako leto nekoliko obnovijo. Lani so tako na novo posadili jablane sorte topaz. Poleg teh imajo še štiri sorte jonagolda, zlati delišes, mutsu, galo, elstar ter fuji kiku.
Če je bilo včasih drugače, pa imajo zdaj sadjarji bolj kot s pridelavo težave s prodajo. Pečarjevi so na srečo v dvajsetih letih pridelovanja jabolk že našli redne stranke, a se morajo za prodajo krepko potruditi: “Lani je bilo ogromno jabolk in se je prodaja zavlekla pozno v pomlad oziroma skoraj v poletje,” pripoveduje Pečar, ki ima predelovalnico in trgovino na domačiji v Prešnici.
Letos je jabolk manj in nadeja se, da jih bodo hitreje prodali. Poleg jabolk ponujajo še jabolčni sok, žganje in kis, njihovi izdelki pa se najdejo tudi v marsikateri gostilni na Krasu ali trgovini čez italijansko mejo.
Pozeba, bolezni in suša, nato še ptiči
Nekoliko manj sreče s svojimi “tovarnami na prostem” so imeli letos drugi brkinski sadjarji. Aleks Dariž, kmetijski svetovalec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki že leta spremlja sadjarstvo v Brkinih in na Krasu, namreč našteva, da je bilo letos sprva malo pozebe, potem so prišle bolezni, nato suša, ponekod toča, nazadnje pa so se nad jabolka spravili še ptiči. “Jabolka sicer pridelovalci zavarujejo s škropivi, a cvetožer in ptiči jih še vedno napadajo,” izkušnje s terena opisuje Dariž.
V zadnjih letih so zato v Brkinih uvajali bolj odporne sorte, med njimi se je najbolj uveljavil topaz.
EVA BRANC
