Brkinska sadna cesta združuje sadjarje in občine
Brkinska sadna cesta je združila štiri občine in 82 kmetij. “Čudež je, da so se Brkini odprli v Slovenijo, pa tudi prek državnih meja,” je na slovesni predstavitvi ob zaključku večletnega projekta dejal predsednik Društva brkinskih sadjarjev Janez Čuček.
ŠKOFLJE>“To ni majhen projekt. Ljudje smo si Brkine razdelili na štiri občine. Projekti pa nas sedaj ponovno združujejo. Upam, da bodo sledili še novi projekti,” je bil nad brkinsko sadno cesto navdušen divaški župan Drago Božac.
Na svetlo je prišla nova brošura z naslovom Brkinska sadna cesta. V njej je kratek opis 82 kmetij ob sadni cesti z nazornim zemljevidom Brkinov. V kratkem pripravljajo tudi prenovitev spletnih strani www.sadjarji.si, ki bodo po novem imele tudi angleški prevod.
Brkini so bili vrt Trsta
Projekt, ki se je razvijal več let tudi s pomočjo evropskega denarja, je v celoti zahteval 70 tisočakov, kar je pet manj od načrtovanega proračuna, je na ponedeljkovi večerni slovesnosti na Dujčevi domačiji v Škofljah dejal Aleš Zidar iz Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom.
Kot velik uspeh tudi Zidar ocenjuje sodelovanje štirih občin. Brkini so namreč razkosani v občinah Divača, Hrpelje-Kozina, Pivka in Ilirska Bistrica. “Brkini so bili nekoč vrt Trsta, kamor so Brkinci nosili sadje in druge pridelke, danes pa Tržačani prihajajo k nam,” se je nasmehnil Zidar. Ključ do uspeha je, da začno sadjarji in kmetje svoje pridelke ponujati kot končne izdelke, ocenjuje Zidar.
Zato so v okviru projekta sadjarje izobraževali z delavnicami in strokovnimi ekskurzijami, med katerimi so jih popeljali na vzorčne kmetije.
Darila za državni protokol
Prvi mož Društva brkinskih sadjarjev Janez Čuček je omenil, da so brkinski izdelki postali tudi del daril slovenskega državnega protokola. Sicer pa je poudaril, da bi morali v Brkinih povečati količino pridelkov in izdelkov, posebej tistih z dodano vrednostjo. Kot najpomembnejše pridelke so na prireditvi omenjali žganje, sušeno sadje (jabolka, slive in hruške), jabolčni kis in sok. V Brkinih sicer raste več kot 300.000 jablan, sadjarjev pa je približno 120.
V Brkinih je približno 120 sadjarjev, posajenih imajo več kot 300.000 jablan.
Gledajo na kakovost
Pri prodaji kmetijskih pridelkov in izdelkov pa je pomembna tudi kakovost, je prepričana Milena Štolfa iz Lokalne akcijske skupine (LAS) Krasa in Brkinov: “Včasih se je kuhalo na 'muč', danes pa gledamo na kakovost,” je dejala.
Vsakoletna ocenjevanja doma in tudi na tujem kažejo, da brkinski sadjarji varijo vse boljša in boljša žganja. Med njimi izstopata brkinski slivovec in kraški brinjevec. Obe žganici sta zaščiteni z geografskim poreklom.
Zato so brkinski izdelki primerni ne samo za protokol, temveč so lahko tudi zelo lepo darilo za prihajajoče praznike, je sklenila Štolfa.
TINO MAMIĆ
