Čas, ko so zabeležili še geološko neokrnjen Kras
Izšla je monografija Geologija Krasa, ki obravnava nastanek, razvoj in zgradbo kamnin matičnega Krasa v Sloveniji. Pred dnevi so jo predstavili v Kosovelovi knjižnici v Sežani.
SEŽANA > Temeljno delo, ki je plod 20 let sistematičnih raziskav strokovnjakov Geološkega zavoda Slovenije, je uporabno za stroko, načrtovalce razvoja in šolnike ter tudi za ljubitelje.
Da bi rešili, kar se še rešiti da, vsaj glede ploščastih apnencev, ki so jih nekoč množično uporabljali zlasti za prekrivanje streh, srednja generacija geologov Krasa pridobljeno znanje prenaša tudi na mlajše stanovske kolege. “V projektu Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja, ki povezuje štiri države in se bo zaključil konec naslednjega leta, smo si zadali za cilj, vzpostaviti skupno podlago za trajnostno rabo, zaščito in promocijo teh apnencev. Monografija Geologija Krasa nam je slovenskim geologom pri tem v veliko pomoč,” je vsestranskost knjige izpostavil tudi Miloš Bavec, član projekte ekipe.
Po dveh geoloških kartah, ki ločeno obravnavata južni in severni del Krasa, je sedaj Geološki zavod izdal še zbirno knjigo, ki nosi naslov Geologija Krasa.
“Ozemlje matičnega Krasa zaseda med kraškimi regijami v svetu prav posebno mesto, saj je po njegovem imenu nastal znanstveni in splošno sprejeti izraz 'karst' (po slovensko kras), kot sinonim za kamnito, golo in brezvodno pokrajino,” je na predstavitvi povedal Bogdan Jurkovšek, ki je z Blanko Cvetko Tešović in Teo Kolar-Jurkovšek soavtor temeljnega geološkega dela o tej najbolj kamniti pokrajini v Sloveniji.
Nekoč klima kot na Bahamih
Knjiga na 205 straneh v slovenščini in angleščini strnjeno niza podatke o zgodovini geoloških raziskav Krasa ter velikih bioloških in geoloških spremembah v zgodovini planeta Zemlje in območja današnjega Krasa, ki je bilo nekoč mnogo bliže ekvatorju.
“Za približno 2500 metrov apnenca pod nami je ključnih približno 100 milijonov let. Glavni pokazatelji starosti kamnin in dogajanj v takratnem okolju, kjer se je izmenjevalo morje in kopno s toplo klimo, podobno kot je danes na Bahamih, so fosili: od školjk in rib do alg in ostalega, vmes se najdejo celo ostanki dinozavrov,” je Jurkovšek opisal način prepoznavanja vrste in starosti kamnin. Te so poznane pod imeni Repen, Lipica in Kopriva tudi tujcem, saj že več kot sto let krasijo nekatere najznamenitejše stavbe v Evropi.
Vsestranska uporabnost knjige
Ob nazornih opisih ter dodani posodobljeni geološki karti v merilu ena proti 125.000 in geoloških profilih Krasa ter bogatem fotografskem gradivu izdankov, kamnolomov, preparatov kamnin, mikro in makro fosilov ter nekaterih arhitekturnih značilnosti Krasa bo monografija dobrodošel pripomoček tako strokovnjakom, razvojnim službam, jamarjem, šolajoči se mladini kakor tudi tistim, ki želijo geologijo Krasa spoznati zgolj informativno. “V prvi vrsti jo posvečamo prebivalcem Krasa, ki so nam v teh 20 letih dela na terenu ogromno pomagali z nasveti, kaj je še vredno ogleda, z nekaterimi smo v stikih še danes,” je izpostavil Jurkovšek.
Geološka kontaminacija se širi
Knjigo s podatki, ki jih večina drugih pokrajin nima v taki javni obliki, saj v glavnem končajo pozabljeni v depojih raziskovalcev, po Jurkovškovih besedah avtorji namenjajo še zanamcem in vsem ljubiteljem Krasa. Kot dokument časa, ko je Kras še imel pravo podobo.
“Zavedati se namreč moramo, da se ob vseh novodobnih gradbenih posegih na Krasu čedalje pogosteje dogajajo geološke kontaminacije. Vendar, ne le zaradi premeščanj sedimentnih karbonatnih kamnin znotraj Krasa, ampak v večini zaradi melioracij za potrebe vinogradništva, zaradi od drugod pripeljanih tujih kamnin, najpogosteje flišnih,” je zadovoljstvu ob izidu knjige navkljub z grenkobo v glasu še povedal največji poznavalec geologije Krasa.
In še dodal, da žal na Krasu opuščajo kamnolome, saj delujejo le še štirje od nekoč 160. Zaradi tega čedalje več ljudi uporablja neavtohtone kamnine v arhitekturi na Krasu. Česar bi se morali še posebno pri obnovi stare arhitekture izogibati.
BOGDAN MACAROL