Čas, ki je zaznamoval snežniške gozdove, v knjigi
Zgodovinar Denis Pugelj je v knjigi Snežniški gozdovi: čas, ki je zaznamoval naše gozdove, ki jo je pred dnevi predstavil v ilirskobistirški knjižnici, obudil že v veliki meri pozabljeno zgodovino snežniških gozdov. Izpostaviti velja letnico 1529, ko so bili razdeljeni deli snežniškega posestva združeni v eno skupno območje.
ILIRSKA BISTRICA > Snežniška posest je bogata z zgodbami. Začetki bogate zgodovine snežniškega posestva segajo v čas rimskega imperija. Večji razvoj se je začel v 16. stoletju, ko je družina Schönburg-Waldenburg prevzela celotno snežniško ozemlje. Princ Georg Schönburg-Waldenburg je to območje najbolj gospodarsko razvil in spremenil. V 19. stoletju je bilo zgrajenih več kot 200 kilometrov cest. Velikega pomena je bila vzpostavitev telefonske povezave že v prvi polovici 20. stoletja.
Svetovni vojni sta spremenili vsakdanje življenje. Začelo se je poitalijančevanje, meje so se spremenile. Postavljena je bila vojna policija. To je tudi začetek zgodbe o Mareli, družinskem vikendu, na predel katerega se je osredotočil avtor. V bližini je bila izjemno urejena italijanska finančna kasarna in še danes stojijo tam fontana, garaža in kapelica. Območje je bilo priljubljeno med smučarji, alpinisti in izletniki. Omeniti velja razkošen hotel Guido Rey, ki je začel delovati decembra 1935. Podoben objekt je bil tudi na Sviščakih, ki je pogorel po drugi svetovni vojni. V njegovi bližini ga je leta 1968 zamenjal na novo zgrajeni planinski dom, ki deluje še danes.
“S pomočjo zapisov, dokumentov in fotografij lahko obiskovalci - pohodniki, kolesarji in ostali - dobijo informacijo, kaj vse je tu bilo,” je poudaril Ivan Simčič, predsednik Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica, ki je tako izdalo že 16. zvezek zbirke Ilirske teme. Zanimivi in pestri zgodovini so obiskovalci prisluhnili v knjižnici Makse Samsa. Program je s pesmijo obogatila pevska skupina Vasovalec.