“Če nam nižajo prihodke, naj nam tudi stroške”
V Združenju občin Slovenije so izračunali, da je na račun povečevanja razkoraka med realnimi stroški občin in povprečnino v zadnjih šestih letih državni proračun na račun občinskih privarčeval najmanj eno milijardo evrov. Dodatna nižanja prihodkov brez hkratnega znižanja stroškov so za občine zato nesprejemljiva.
LJUBLJANA, PIVKA > Vlada na področju financiranja občin predlaga znižanje povprečnine in ukinitev sofinanciranja investicij. To zdaj znaša le dva odstotka primerne porabe občin, medtem ko zakon predvideva šest odstotkov. S tema ukrepoma naj bi prihodnje leto privarčevala skoraj 100 milijonov evrov. Predlog je naletel na zelo oster odziv občin, zato so se njihovi predstavniki včeraj srečali s predstavniki vlade. Strani sta oblikovali skupni nabor predlogov rešitev, ožja koordinacija pa bo zdaj preučila njihovo izvedljivost.
“Uspeh je bil že, da smo se sploh dobili in predstavili naš pogled na problematiko. Dogovorili smo se, da pogajanja nadaljujemo v petek in torek,” nam je po včerajšnjem sestanku povedal Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan. Po njegovih besedah občine sicer lahko iščejo še dodatne rezerve pri sebi, a razkorak med realnimi stroški občin in povprečnino (to je povprečen strošek na prebivalca, ki ga imajo občine za financiranje z zakonom določenih nalog) je enostavno postal prevelik.
“Ta razkorak se iz leta v leto povečuje. Če se ne bo naredilo nič za zmanjšanje stroškov, ki jih imamo občine zaradi vseh obveznih nalog, bodo občine prisiljene v odpovedovanje nujnih investicij, vzdrževanja, postale bodo kronični neplačniki …,“ opozarja Smrdelj. Ob tem še opozarja, da občine, ko gre za obvezne naloge, za katere bo prihodnje leto šlo že kar 70 odstotkov denarja (in le 30 odstotkov za investicije), nimajo vpliva na svoje odhodke. Denar, ki ga vlada jemlje občinam, je z znižanjem stroškov občin zato treba na drugi strani prinesti nazaj, je, poenostavljeno povedano, ključna zahteva občin. Vladi so zato že posredovali 28 konkretnih predlogov, kako to storiti. Predlagajo, denimo, poenostavitve na področju prostorske zakonodaje, saj se zdaj birokratko zapleteni in neučinkoviti postopki predolgo vlečejo, občinam pa povzročajo velike stroške. Smrdelj ocenjuje, da manevrski prostor obstaja tudi na področju predšolske vzgoje. Predlagajo tudi prenos zemljišč iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na občine.
Predsednik vlade Miro Cerar je po srečanju izpostavil, da so še potrebne uskladitve in da bodo “na tem intenzivno delali”. Hkrati pa je napovedal, da bodo z občinami vzpostavili tudi dolgoročni partnerski odnos. “Ne gre namreč le za kratkoročne finančne ukrepe, o katerih poteka najbolj intenzivna razprava, ampak tudi za sistemske zakonske spremembe,” je še dodal Cerar.
VRŽ, STA