Če ni dobre letine, ni vrhunskega žganja

PIVKA>”Prekašajo nas le še ptujske Dobrote slovenskih kmetij,” je o pivškem izboru, ki je bil sprva povezan le z okoliškimi kraji, zdaj pa prerašča občinske meje, ponosno dejal predsednik sekcije žganjekuharjev Boris Klemen. Na tekmovanje se namreč zgrinjajo sadjarji osmih občin iz obalno-kraške in notranjske regije, število oddanih vzorcev pa strmo narašča in že nekaj časa presega stotico.

Strokovna komisija kmetijsko svetovalne službe iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je letos preverila 101 vzorec, ki so ga kuharji domačih krepkih pijač na ocenjevanje prinesli v začetku marca. Kot je povedala predsednica komisije Milena Štolfa, so žlahtno tekočino ocenjevali po 20-točkovnem sistemu s poudarkom na čistosti, vonju, okusu in harmoničnosti. Najpomembnejši je bil prvi vtis, zato je komisija zaradi velikega števila (anonimnih) vzorcev delo razdelila na tri dni.

Veliko dela za malo dobre kapljice

Ob razglasitvi rezultatov na zaključni prireditvi v avli pivške osnovne šole so podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja, pet najboljših pa odlikovali s posebnimi nagradami. V novejši kategoriji, prvič predstavljeni lani, je znova slavila Julka Hreščak iz Nove Sušice, ki je prejela (lončeno) priznanje za najboljši zeliščni liker. “Najprej naberem zelišča, jih dam v žganje, kjer naj bi se močila približno 14 dni. Potem to žganje precedim v drugo posodo, da še malo pozori, dodam sladkor, nekaj vode in nato znova počakam, da zori, saj je liker najboljši šele drugo leto,” nam je skrivnosti domačega “jagermajstra” zaupala Hreščakova.

Naziv in leseno skulpturo Krpan 2012 za najboljši brinjevec je v Račico odnesel David Gvardjančič, ki je deset dni z igličastega grmičevja brina v košaro otresal zrele temno modre jagode. Po njegovih izkušnjah je postopek za pridelavo te zdravilne pijače dolgotrajen, saj je potrebno mesnate plodove dobro očistiti, zmleti, namočiti in dvakrat prekuhati. Če grmičevje dobro obrodi, lahko iz nabranih jagod iztisne do 40 litrov brinjevca, sicer pa za 17 litrov potrebuje 100 kilogramov aromatičnih brinovih kroglic.

Jabolčni sadjevec pa gre najbolje od rok Vidi Rotar iz Klenika, saj si je prislužila že osmega krpana, medtem ko je letos svojega prvega prejel Boris Rebec iz Narina za žganje, ki je vrelo v brkinskem kotlu, starem že 150 let.

Obeta se slaba letina

Drugo leto zapored je bil najbolj okusen tudi hruškovec Borisa in Zorke Klemen iz Nove Sušice, ki pravita, da je skrivnost odlične kuhe v natančnosti in dobri letini.

”Če ni pravih vremenskih razmer, sadje ni vrhunsko in zato niti ne moremo pripraviti vrhunskega izdelka. Če pa je letina dobra, lahko ljudje pripravijo vrhunska žganja, v kar smo se prepričali tudi na današnjem izboru,” je dejal Klemen, prepričan, da bosta letošnja suša in pomladanska pozeba še kako vplivala na novo letino. ”Pričakujemo manjši pridelek slabše kakovosti, kar pomeni veliko tveganje pri žganjekuhi, kajti če ni dobre surovine, niti dobrega žganja ne more biti.”

Glede vpliva škropiv na žganja pa Klemen pravi: “Najbolj čista je gotovo pridelava slivovke, saj slivovih dreves ni potrebno špricati, ker so zelo odporna.”

Sicer pa žganjekuhi kot dejavnosti ne kaže najbolje, saj je po njegovih besedah država predpisala (pre)visoke trošarine na žganje: ”V teh letih odkar, sem predsednik žganjekuhe, sem spoznal, da se s tem ukvarjajo predvsem taki, ki pridelajo malo in to obdržijo zase ali pa podarijo prijateljem. Prodaja skorajda ne pride v poštev.”

LORI FERKO