Čeljustniki se iz ZDA vračajo z nagrado za inženirsko odličnost
Ko so Čeljustniki iz Divače v začetku junija odpotovali v ameriško zvezno državo Massachusetts, so s seboj odnesli veliko več kot robota, projekt in tekmovalne predstavitve. V ZDA so kot Iron Jaws (železne čeljusti), kakor so se za to enkratno priložnost preimenovali, predstavljali svojo šolo, občino in državo. Na mednarodnem tekmovanju so se pomerili z več kot 100 ekipami iz različnih delov sveta in se domov vrnili z nagrado za inženirsko odličnost (Engineering Excellence Award).
Čeljustniki so bili nominirani tudi za priznanje za ekipni duh, sodelovanje in navdušenje.
Foto: OŠ DivačaDIVAČA > Čeljustniki so na mednarodnem tekmovanju WAFFLE (WPI Annual FIRST LEGO League Event) predstavili inovacijski projekt, povezan s popularizacijo arheologije. Temeljil je na raziskovanju lokalne arheološke dediščine in iskanju sodobnih načinov, kako jo približati mladim, jo zaščititi in v skrb zanjo vključiti lokalno skupnost. Sodniki so po navedbah šole pohvalili jasno opredeljen problem, kakovostno raziskavo, sodelovanje vseh članov ekipe in premišljeno predstavitev rešitve.
Čeljustniki v ZDA
Foto: OŠ DivačaUspešni so bili tudi na robotskem delu tekmovanja. Med 107 ekipami so se uvrstili na 20. mesto. Sodniki so posebej izpostavili sistematičen razvoj robota, učinkovito uporabo programiranja in senzorjev ter nenehno testiranje in izboljševanje rešitev. Najvišjo oceno so prejeli v kategoriji združevanja več misij v posamezne vožnje robota, kar kaže na napredno inženirsko razmišljanje in dobro načrtovano tekmovalno strategijo.
Nagrada Engineering Excellence Award, ki so jo prejeli Čeljustniki, je namenjena ekipam z izstopajočimi dosežki na področju načrtovanja, izdelave in programiranja robota ter kakovostnega inženirskega pristopa. Poleg tega so bili nominirani tudi za Motivate Award, priznanje za ekipni duh, sodelovanje in navdušenje. Na tekmovanju pa niso izstopali le zaradi tehničnega znanja. Sodniki so pohvalili tudi njihovo samozavestno predstavitev v angleškem jeziku in sposobnost, da so jezikovne izzive mednarodnega nastopa spremenili v svojo prednost.
Za učence iz Divače je bil Massachusetts tekmovalni oder, učilnica in velika življenjska izkušnja hkrati.
Foto: OŠ DivačaTudi majhna skupnost lahko ustvari velike zgodbe
Ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača Damijana Gustinčič je po vrnitvi poudarila, da je bila udeležba ekipe na tekmovanju FIRST LEGO League v ZDA izjemna izkušnja in dokaz, da lahko tudi majhna skupnost ustvari velike zgodbe. “Čeprav prihajamo iz države z majhnim številom prebivalcev, so naši učenci pokazali, da smo v znanju, ustvarjalnosti in veščinah popolnoma enakovredni - pogosto pa celo boljši - od vrstnikov iz največjih svetovnih držav,” je poudarila.
Po njenih besedah je poleg rezultata izstopala predvsem zrela in strokovna predstavitev raziskovalnega projekta. “Projekt je bil vsebinsko bogat, raziskovalno utemeljen in predstavljen na ravni, ki bi jo brez težav pripisali mnogo starejšim ekipam,” je ocenila ravnateljica. Dodala je, da so učenci z odprtostjo in sproščenostjo hitro navezovali stike z vrstniki z vsega sveta, izmenjevali ideje in sklepali nova prijateljstva. Posebna zgodba je bila tudi njihova stojnica, okrašena s slovensko zastavo in velikim panojem Brkonje Čeljustnika, ki so ga izdelali starši. Pano je postal magnet za obiskovalce, ki so se ob njem fotografirali in za trenutek tudi sami postali Čeljustniki.
Nepozabno doživetje
Za ekipo so bile zaslužne dolge priprave, delo mentorjev in podpora staršev. Mentorji Čeljustnikov so Emil Velikanja, Ivan Felicjan in Iztok Felicjan. Ravnateljica se je ob uspehu zahvalila tudi učiteljicam spremljevalkam, staršem, Občini Divača, Parku Škocjanske jame in donatorjem, ki so omogočili udeležbo na tekmovanju.
Da je šlo za več kot le tekmovanje, potrjujejo tudi vtisi staršev. Ivan Nedoh, oče tekmovalca Ivana, je poudaril, da je bila pot v ZDA polna logističnih, finančnih in drugih izzivov, a tudi prijetnega druženja, raziskovanja novega sveta in navijanja. “Besede Ironjaws ne bodo zlahka pozabili. Čestitke ekipi za timsko delo in vrhunski dosežek,” je strnil vtise. Posebej ga je presenetilo, kako sproščeno so otroci komunicirali s sotekmovalci z vsega sveta, “še posebej z Brazilci in Dominikanci”.
Tudi Alessia Ulcigrai, Stellina mama, je izkušnjo opisala kot ganljivo. “Otroci so lahko spoznali druge otroke z vsega sveta, primerjali svoje projekte s projekti drugih in odkrili nove načine razmišljanja. Predvsem pa so videli, kako daleč lahko pridejo, če delajo kot ekipa,” je pojasnila. Spomnila je tudi na trenutek, ko so v drugem krogu naleteli na težave. “Bili so žalostni; zbrali so se, se pogovarjali in spodbujali drug drugega ter začeli znova močnejši kot prej. To je moč ekipe!”
Zarjina starša Samo Gec in Špela Gec Rožman sta uspeh povezala z daljšo zgodbo Čeljustnikov. “Neverjetno, kaj lahko mala šola s podeželja doseže z zagnanostjo učencev, pogumom in vero mentorjev ter podporo staršev in lokalnega okolja,” sta dejala. Po njunih besedah je zgodba Čeljustnikov zgodba, “ki se piše že osem let”, in predstavlja uspeh za vsakega malega Čeljustnika, ki je v tem času tlakoval pot današnji ekipi.
Podobno je razmišljala Barbara Majcen Štalc, mama treh Čeljustnikov - Petra, Vide in Ede. Iz ZDA je prinesla tudi enega najlepših otroških povzetkov poti. “Da se izrazim z Vidinimi besedami: 'Tega pa ne bom nikoooooli pozabla!'.” Otroci so po njenih besedah ugotovili, kako se znajo med seboj podpirati in spodbujati, hkrati pa spoznali tudi druge kulture, jezike in različne načine reševanja podobnih izzivov.
Pri projektu je sodelovala tudi arheologinja Špela Prunk iz Parka Škocjanske jame, ki je poudarila, da so učenci skozi celoten projekt izkazovali pristno zanimanje in radovednost. “Pri predstavitvah pa so svoje delo delili samozavestno in z žarom. S tem so znanje in zavedanje o arheološki dediščini svojega okolja prenašali na sošolce, lokalno skupnost in nenazadnje tudi na širši svet,” je sporočila.
Čeljustniki so z nastopom v ZDA dokazali, da robotika pri FIRST LEGO League ni le tekmovanje v sestavljanju in programiranju robota, ampak je bilo pomembno tudi za urjenje veščin raziskovanja, javnega nastopanja, sodelovanja, učenja jezika, spoznavanja sveta in gradnje samozavesti. Za učence iz Divače je bil Massachusetts tekmovalni oder, učilnica in pomembna življenjska izkušnja hkrati. Za šolo in lokalno okolje pa potrditev, da se lahko tudi iz majhne skupnosti z radovednostjo, vztrajnostjo in dobro ekipo pride zelo daleč.