Čez dve leti v Podgradu nova šola

PODGRAD > V svoji 163-letni zgodovini je podgrajsko šolstvo doživelo veliko sprememb. Spreminjala sta se učni jezik in obseg šolskega okoliša, pa tudi lokacija šole. Prva šola v Podgradu je odprla svoja vrata v stavbi, kjer se danes nahaja poštni urad, ki so jo vaščani Podgrada, Račic in Sabonj leta 1850 odkupili od grofa Montecuccolija.

Ime po rojaku

Ob občinskem prazniku leta 1974 so postavili temeljni kamen za gradnjo nove šolske zgradbe, ki so jo 22. marca 1975 tudi predali svojemu namenu. Ob koncu leta so novi šolski stavbi s pomočjo tovarne Plama prizidali še sodobno telovadnico.

Leta 1980 je šola dobila ime po rojaku Rudolfu Ukoviču, rojenem v Hrušici. Ob zaključku prve svetovne vojne je bil kot eden od vodij radgonskega upora zoper Avstro-Ogrsko obsojen na smrt in ustreljen.

Občinski proračun, ki ga bodo morali svetniki še potrditi, predvideva gradnjo novega šolskega kompleksa v letih od 2016 do 2018. Vrednost naložbe skupaj z dokumentacijo in notranjo opremo znaša približno 4,3 milijona evrov. Prihodnje leto občina načrtuje tudi gradnjo 167.000 evrov vrednega igrišča ob šoli, za kar bo prispevala 117.000, Fundacija za šport pa 50.000 evrov.

Posebnost sedanje šole v Podgradu je tudi to, da je sprva desetletje delovala kot celodnevna osnovna šola, saj je bila, kot ena redkih slovenskih šol, vključena v zahteven projekt izvajanja celodnevne osnovne šole. Pred 13 leti pa se je prva generacija prvošolcev izobraževala po programu devetletne osnovne šole.

Od začetka deluje v šolski stavbi tudi vrtec, v začetku leta 1982 pa je kraj pridobil še oddelek jasli - najprej v starem poslopju tovarne Plama, nato v novi zgradbi ob šoli. Danes je v jaslični oddelek in v oba oddelka vrtca vpisanih 53 otrok.

Dotrajana stavba

Na “zrela” leta šolske stavbe so na petkovi prireditvi opozorili tako bogata in zanimiva predstava kot tudi ravnatelj šole Milan Dekleva. “Današnje praznovanje poklanjamo vsem, ki so s svojim delovanjem omogočili življenje v šoli in vrtcu 40 generacijam; v mislih imam vse, od učencev, staršev, zaposlenih, lokalnih dejavnikov do ustanovitelja, občine Ilirska Bistrica, krajevnih skupnosti, društev in lokalnega gospodarstva,” je opomnil ravnatelj. Neprecenljiv pa je je tudi delež posameznikov, ki so v različnih obdobjih prispevali k zagotavljanju boljših pogojev dela ali bili neposredno vključeni v izvajanje dejavnosti zavoda, je še dejal.

Ustrezni prostorski in materialni pogoji za delo so potreba in želja vsake institucije. “Ni pa to nujno najpomembnejši dejavnik,” je še prepričan Dekleva. “Morebitni novi prostori, ki jih v nekaj letih tako nestrpno pričakujemo, nam bodo zagotovo dvignili motivacijo za še boljše sodelovanje v dobrobit vseh v našem ožjem in širšem okolju” je še poudaril. Vsekakor pa so tako učitelji kot učenci šole in domačini hvaležni za dejstvo, da v njihovem kraju deluje šola in diha z njihovim življenjem. Ali, kot je v podgrajskem narečju povzela učenka; “Hvala ti, šulica naša.”

TMV