Čigav je Mednarodni register lipicancev?
Je Mednarodni register lipicancev izjemen znanstveni dosežek? Bo Slovenija z njim prehitela Avstrijo v tekmi za primat v reji lipicanca? Ali pa si je bivši strokovni vodja Lipice dr. Marko Marc z njim hotel prilastiti rodovniške podatke, ki sploh niso njegovi, temveč last države, tako kot tudi lipicanci?
LIPICA > Gordijski vozel teh vprašanj bo treba do jeseni presekati, pred tem pa dobro nabrusiti rezilo. Kljub strokovnim pomislekom je Kobilarna Lipica (KL) namreč v času bivšega direktorja Matjaža Pusta priznala dr. Marku Marcu avtorstvo nad Mednarodnim registrom lipicancev (IRL) in njegovo aplikacijo za potrebe Lipice - RIS.
Dokler ga ni afera improvac odnesla iz Lipice, ni bilo težav. Kasneje pa je Marko Marc od Lipice zahteval, da RIS - ILR odkupi. Uradni cenilec je predlagal ceni 120.000 evrov in 70.000 evrov, vendar do posla ni prišlo.
Zato je dr. Marc lani Lipici prek odvetnika prepovedal uporabo sistema, ki služi tudi vodenju izvorne rodovniške knjige.
Edini in najboljši?
Poudaril je, da je ob svojem prihodu v Lipico prinesel “izjemno dragocen in avtorsko zaščiten informacijski sistem”, ki ga je gradil vso svojo kariero.
Od takrat ga ima Lipica “neprekinjeno v svoji posesti”, pravi, uporabljajo ga uporabniki z vsega sveta, vanj je vpisanih 10.000 lipicancev.
“To je edini delujoči register lipicancev na svetu. Zaradi izvirne rešitve enolične identifikacije konj je bil tudi v Mednarodni lipicanski zvezi (LIF) interes za vzpostavitev registra velik /.../ LIF je uvajanje mednarodnega registra intenzivno spremljal ter ga potrdil in sprejel,” navaja.
“Podatki niso osebna last”
Povsem nasprotni sta mnenji bivšega predsednika sveta Kobilarne Igorja Trebca in prodekana oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete dr. Draga Kompana. Slednji je v pismu javnosti, skupaj s sodelavci, opozoril na vrsto neresnic.
Podatki v sistemu - tako dr. Kompan - sploh niso bili iz osebnega arhiva dr. Marca. Njihovo osnovo predstavljajo podatki, ki jih je Biotehniška fakulteta leta 2005 predala Lipici in ne Marcu osebno. Urejali in vnašali so jih v Lipici, z javnim denarjem. “V nobenem primeru ne moremo govoriti o lastništvu nad podatki oziroma informacijskim sistemom s strani fizične osebe,” je odločen Kompan.
Neresnična je po njegovem tudi trditev, da je imela Lipica informacijski sistem ves čas v svoji posesti, saj je prejela prepoved uporabe s strani Marčevega odvetnika. Marc je sistem in podatke v njem odtujil, pravi: “To dokazuje dejstvo, da Lipica po njegovem odhodu ni mogla izdajati identifikacijskih dokumentov za konje.”
Avstrija ima svojega
Zapisniki strokovnega sveta kobilarne tudi pričajo, da je sistem vsakih nekaj minut “izklapljal” nekatere zaposlene v strokovnih službah Lipice in jim onemogočal delo. Tudi “izjemna” enolična identifikacija konj je nekaj povsem običajnega v živinorejsko razvitih državah, trdi Kompan, ki opozarja, da Marc sistema v fizični obliki ni nikdar dejansko predal LIF.
Je pa avstrijska kobilarna Piber ponudila svoj sistem v brezplačno uporabo vsem evropskim kobilarnam in dve najvidnejši (če odštejemo Lipico in Piber), to sta Topolcianky in Szilvasvarad, sta ga sprejeli. Strokovni viri obenem opozarjajo, da je Marc v RIS - ILR vnesel napačno formulo za izračun medsebojnega sorodstva konj, zato je prišlo do parjenja v preozkem sorodstvu. Centralni register kopitarjev (ki ga je Lipica v tem času začela uporabljati) ima pravilno formulo, njegovo vzdrževanje in posodabljanje - po finančni in strokovni plati - pa zagotavlja ministrstvo.
“Marc je naredil škodo stroki”
Zato praktično ni razloga za uporabo RIS - ILR, pravijo. Pa še gotovo bi bilo, da dr. Marc ne bi ohranil skritega ključa za dostop do podatkov.
Tudi dr. Kompan je kritičen do njegovega načina dela, že od afere improvac: “Dr. Marc ni strokovnjak s področja veterinarske medicine (če bi bil, bi mu tudi lahko odvzeli licenco) in sporno je, da je ubral ilegalno pot in naredil škodo stroki in sebi. Nevarnost, ki jo na tak način povzročajo ljudje, obsedeni s skrbjo (ljubeznijo in še čim) do živali, se lahko pričakuje v še kakšni drugi obliki in zopet lahko pripelje do nezakonitega ravnanja.”
“Le v prave roke”
Kakorkoli že, po pogovorih z direktorjem kobilarne Tomijem Rumpfom je Marko Marc predal RIS - ILR kobilarni brezplačno v uporabo in dejal, da je bil njegov cilj ves čas le ohranitev sistema. Zato ga ni želel prepustiti tistim, ki zanj ne bi skrbeli.
Uradno stališče Lipice je, da je to priložnost za mednarodno uveljavitev IRL. Za odgovor na vprašanje, ali bo z imenovanjem mag. Janeza Rusa za strokovnega vodjo zavel nov veter, pa je v tem trenutku še prezgodaj. Vsekakor je bil Rus v dosedanjem delu strokovnega sveta kritičen do njega, prav svet pa bo imel glavno besedo o tem vprašanju.
TINA ČIČ