Čipke kot življenje

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Ne samo Idrija, Železniki, Žiri in drugi znani čipkarski kraji, tudi Brkini imajo roke, ki znajo spretno sukati kleklje. To dokazuje razstava v kozinski knjižnici, kjer svoje čipkarske mojstrovine razstavlja Cvetka Počkaj.

Cvetka Počkaj (v sredini) v družbi matarskih klekljaric
Cvetka Počkaj (v sredini) v družbi matarskih klekljaricVanja Šturm

KOZINA>Cvetka Počkaj je doma iz Slop. Pri petnajstih letih se je vpisala v državno čipkarsko šolo v Materiji, kjer jo je klekljanja učila Ivanka Strnad, ki se je iz rodne Idrije priselila v Bač pri Materiji. Mnogo daljša in zapletena, podobno kot čipkarske niti, je bila pot Cvetke Počkaj po tujini. Ker v rojstnem kraju zase ni videla prihodnosti, je pobegnila v Trst, po postankih v dveh begunskih centrih za dve leti pristala kot varuška in služkinja v Neaplju. Od tam si je dopisovala s Francem, bodočim možem, ki je bil takrat že v Kanadi, se tudi sama odselila čez lužo, poročila in zaposlila v tovarni peciva. Leta 1964 se je vrnila v Slope, kjer je še danes, mama dveh hčera in babica treh vnukov.

Mnogo ur preživi s kleklji, s katerimi spleta in prepleta, zavozlava in odvozlava tanke niti v umetnine, ki niso samo okrasni prtiček, vstavek v prtu ali motiv na steni, temveč metafora življenja, ki še zdaleč ni enostavno. Čipke so tudi ure in ure dela, ljubezni in meditativne predaje, kjer vsak preplet vtke misel, željo in duha klekljarice. Vse to bo v knjižnici na ogled do konca meseca. PD