Čistilnih naprav ne bo še vsaj 20 let
Čeprav je Slovenija Evropi obljubila, da bo do konca leta 2017 priključila na javne čistilne naprave vsa naselja z več kot 50 prebivalci, se to ne bo zgodilo. Ker za to ni denarja. “Če bi hoteli priključiti vse to, kar bi morali, bi s takim ritmom, kot je bil doslej, potrebovali vsaj 20 let,” je prepričan pomočnik komenskega župana Erik Modic. In tudi v ostalih kraško-brkinskih občinah ne kaže veliko bolje.
KRAS, BRKINI >“Do konca leta 2015 bomo v najboljšem primeru imeli priključen Komen in morda še staro jedro Štanjela. Štanjel je pod vprašajem, kandidiramo za čezmejni program,” pojasni Erik Modic.
“20 let bi potrebovali, če bi toliko vlagali in če bi dobili toliko državnih sredstev kot doslej. Toda služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko nam sredstva omejuje oziroma nam sporoča, da bo v prihodnje financirala samo čistilne naprave (ČN) za več kot 2000 populacijskih enot. Če ta regionalna sredstva odpadejo, bomo za gradnjo potrebovali 40 let,” ocenjuje Modic.
Erik Modic ob tem dodaja, da si je Slovenija v tem primeru sama otežila življenje. EU je zahtevala ČN le za naselja, večja od 2.000 prebivalcev, Slovenija si je sama zadala strožji kriterij, to je ČN tudi za naselja med 50 in 2.000 prebivalci: “Tržaški Kras nima teh problemov. Večja naselja imajo ČN, Zgonik na primer pa je že nima. Imajo greznice in male, individualne ČN, s tem je problem rešen in ni nobene zagate.”
V praksi to pomeni, da bo mogoče državni in evropski denar dobiti le za gradnjo ČN v občinskih središčih, ki pa so v štirih kraško-brkinskih občinah večinoma že priključena na javne ČN, razen posameznih predelov ali sosesk.
Država sili in preprečuje hkrati
V ostalih naseljih bo gradnja ČN, kot kaže, ostala na ramenih občin in njihovih izpraznjenih proračunov. Čeprav naj bi občine do konca leta 2015 zgradile kanalizacijska omrežja, do konca leta 2017 pa še ČN.
“Zakonodaja nas ves čas sili s tem, po drugi strani pa država sama določa, kako se lahko porabi evropska sredstva in jih ne smemo več rabiti za ČN, manjše od 2000 populacijskih enot. To pomeni, da na Krasu, razen v urbanem delu Sežane, nihče ne bo mogel kandidirati,” pojasnjuje Modic.
V občini Divača imata ČN samo občinsko središče in delno Senožeče. Občina ima denar za pripravo projektov za preostali del Senožeč in Dolnje Ležeče. ČN bi morala zgraditi tudi v Vremski dolini, a ko začnejo seštevati številke, postane očitno, da je to daleč od realizacije.
Da bi do leta 2017 priključili na ČN vsa naselja, večja od 50 populacijskih enot oziroma 20 hiš? “To je neizvedljivo,” pravi župan Drago Božac.
Za eno občino 16 milijonov
V občini Sežana je na ČN priključena le večina mesta Sežana, čeprav bi morali do konca leta 2017 priključiti 22 naselij oziroma aglomeracij z več kot 50 prebivalcli.
“Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Sežana je v letu 2005 ovrednotil investicije iz 22 aglomeracij na 16 milijonov evrov (ocena je približna, saj je nemogoče natančno predvideti vse stroške), kar je zgovoren podatek glede možnosti za izpolnitev obveznosti,” ocenjuje Mateja Grzetič Žerjal iz kabineta sežanskega župana Davorina Terčona.
Državi so tedaj sporočili, da to ne bo mogoče brez izdatnega sofinanciranja. “Žal so se naša takratna predvidevanja izkazala kot upravičena in država ustreznih sredstev ni zagotovila, EU pa financira zgolj sisteme nad 2.000 populacijskih enot,” ugotavlja Grzetič Žerjalova.
Čistilna naprava na lastnem dvorišču?
V občini Hrpelje - Kozina so letos zgradili ČN, prihodnje leto naj bi nanjo priključili vse prebivalce in gospodarstvo Hrpelj ter Kozine.
V prihodnje bodo v občini morda zgradili še eno, v Gradišču, kjer bi pri gradnji lahko sodelovali občina in družba Žito, je na zadnji seji omenil župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre.
Za gradnjo ČN v preostalih naseljih ne bo denarja, ugotavlja župan. V času, ko je prevzel mandat, je veljala zahteva EU, da morajo biti do leta 2017 na ČN priključena vsa naselja z več kot 50 prebivalci. Medtem pa sta se tehnologija in mišljenje spremenila, pravi: “Tehnologija in obstoječe stanje je naredilo, da se velikih ČN - razen na Kozini in v Hrpeljah - ne bo delalo, ampak se gre za to, da bo EU, skupaj z občino, pomagala delati skupne ČN za več objektov skupaj.”
To bi torej pomenilo majhne zasebne ČN za nekaj hiš ali ulic. Po županovi oceni je to “zelo poceni in racionalno”, pa tudi dovolj učinkovito.
Drugi ne vedo nič o tem
A v ostalih občinah ne vedo nič o tej možnosti za reševanje problema. Vprašanje pa je tudi, kako bi taki dogovori med sosedi sploh potekali in ali bi EU res sofinancirala gradnjo ČN v zasebni lasti.
“Jaz za to ne vem. Glede na to, da še vedno velja nacionalna zakonodaja, bi se morale občine maksimalno potruditi, da bi to uredile,” pravi Modic.
V občini Sežana take možnosti niti ne omenjajo, pa tudi župan občine Divača Drago Božac z njo ni seznanjen: “Težko je reči, kaj bodo rekle inšpekcijske službe in kaj država, ko bo ugotovila realno stanje. Če bo ukazala individualne ČN, bodo pač individualne ČN.” Bolj stvaren je drugi scenarij, po katerem bi v Vremski dolini zgradili dve ali tri ČN. To bi bilo ceneje od polaganja cevi do skupne ČN. A to bodo javne, ne zasebne čistilne naprave.
TINA ČIČ
