Colja: Preveč vina brez računov

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Problematika vinarskega trga in vedno večje opuščanje vinogradov je ena izmed najbolj problematičnih področij kmetijstva na Primorskem, so na četrtkovem regijskem posvetu Zadružne zveze Slovenije v Sežani izpostavili sodelujoči.

Direktor Vinakras Sežana Marjan Colja je poudaril, da se preveč vina proda brez računov in plačila davčnih obveznosti
Direktor Vinakras Sežana Marjan Colja je poudaril, da se preveč vina proda brez računov in plačila davčnih obveznosti

SEŽANA> Izpostavili so predvsem problematiko vinogradniškega trga v Sloveniji. Direktor Vinakras Sežana Marjan Colja je izpostavil sivi trg, saj se preveč vina proda brez računov in plačila davčnih obveznosti. “To predstavlja vinarjem, ki delajo po vseh predpisih, nelojalno konkurenco in nas postavlja v neenakopravni položaj,” je dejal Colja.

Po njegovem mnenju v Sloveniji letno pridelajo približno 100 milijonov litrov vina, registrirane porabe pa je le za približno 40 milijonov litrov vina. “Vse ostalo se nekje izgubi: ukrepati bi morala država in vse pridelovalce enako obremeniti,” je dejal Colja.

Vedno več opuščenih vinogradov

V zadnjih dveh desetletjih se vedno bolj opušča kmetijsko pridelavo, vse več je tudi opuščenih vinogradov. “Ljudje, ki so obdelovali zemljo, so vse starejši, mlajših naslednikov pa ni, saj jim vinogradništvo ne prinaša niti dohodka za preživetje. Če bi želeli živeti od vinogradništva, bi morala biti odkupna cena za kilogram prodanega grozdja vsaj pol evra,” je še povedal direktor Vinakras Sežana.

Druga izpostavljena tema pa je bilo gozdarstvo. Direktor Kmetijske zadruge Pivka Matej Biščak je povedal, da imajo lastniki gozdov težave s prodajo lesa zaradi propada slovenske lesno-predelovalne industrije. “Zato v tujino prodajamo najboljši les, ki bi ga doma lahko porabili vsaj za polizdelke, kar bi prineslo še kakšno dodatno delovno mesto in več zaslužka tudi državi,” je dejal Biščak.

Posekajo manj, kot bi lahko

V Sloveniji posekajo manj dreves, kot bi jih lahko. Za boljše gospodarjenje z gozdovi pa bi bilo nujno tesnejše sodelovanje kmetijskih zadrug in zavodov za gozdove.

Na zadružnem regijskem posvetu so organizatorji predstavili tudi novosti, ki jih prinaša skupna evropska kmetijska politika do leta 2020. Udeleženci posveta so menili, da bi morali razpise pripravljati tako, da bi se nanje lahko prijavljale tudi kmetijske zadruge.

Ob robu posveta so predstavniki vseh zadrug podpisali pismo o nameri za poslovno sodelovanje na področju prodaje in nabave.

STA