Čoln iz Kraljevine Jugoslavije na ogled v Pivki

PIVKA > Leseni transportni čoln izvira iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Po dosedanjih ugotovitvah je bil najverjetneje v uporabi enot 1. planinskega polka Vojske Kraljevine Jugoslavije, ki je imel poveljstvo v Škofji Loki. Njegova oblika je deloma podobna današnjemu reševalnemu čolnu, imenovanemu aki, vendar natančen namen njegove uporabe še ni ugotovljen. Predvidoma je služil transportu tovora ali delov težjega orožja v gorskem okolju.

Prva donacija

Čoln so našli leta 2016 med obnovo Planinskega doma pod Storžičem. O najdbi sta bila obveščena nekdanja častnika Slovenske vojske in člana ZVGS, major Matija Perko in brigadir Janez Kavar, ki sta poskrbela, da se je predmet ohranil. Pred premestitvijo v Park vojaške zgodovine je bil razstavljen v spominski sobi Vojašnice Boštjana Kekca na Bohinjski Beli.

“Nekaj let je bil razstavljen v spominski sobi v vojašnici na Bohinjski Beli, sedaj pa prihaja v Park vojaške zgodovine kot simbolno prva donacija našega združenja,” je povedal brigadir Janez Kavar. Poudaril je, da gre za prvo donacijo združenja Parku vojaške zgodovine in ob tem izrazil upanje, da bo spodbudila nastajanje zbirke vojaške gorniške opreme in dodatno okrepila sodelovanje med ustanovama. Po njegovi oceni je čoln pod Storžič verjetno prišel z vojaki, ki so sodelovali pri reševanju po snežnem plazu 29. marca 1937, v katerem je umrlo devet mladih tržiških smučarjev.

Predaja v muzejsko hrambo je pomemben prispevek k ohranjanju vojaško-gorniške dediščine. Čoln opozarja na manj znano, a pomembno plat delovanja gorskih enot: premikanje opreme in oskrbo v okolju, kjer zahtevni teren, sneg in vremenske razmere narekujejo posebne rešitve.

Izmenjava znanj in osebne vezi

“Takšna srečanja so pomembna zaradi izmenjave strokovnega znanja in izkušenj, njihova trajna vrednost pa je tudi v osebnih vezeh, ki jih ustvarjajo. Omogočajo nam, da se spoznamo, razumemo različne tradicije in poglede ter gradimo mostove med ljudmi, organizacijami in ustanovami. Zgodovina nas uči, da se razumevanje med ljudmi in narodi začne z dialogom in osebnimi srečanji,« je poudaril Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine.

Mednarodni pomen srečanja je izpovstavil tudi generalni sekretar IFMS podpolkovnik Konrad Herborn. »Prihajamo iz enajstih držav, vendar stojimo skupaj. Med pripadniki gorskih enot si delimo skupne vrednote in to je tisto, kar šteje,« je povedal. Spomnil je, da federacija povezuje ljudi iz držav, ki so se nekoč bojevale druga proti drugi, danes pa jih združujeta prijateljstvo in tovarištvo.