Da Istra ne bi Krasa peljala žejnega čez vodo
Kot smo že poročali, je projekt oskrbe Krasa in Istre s pitno vodo padel v vodo, saj so sodelujoče občine zaradi zamudnih postopkov pridobivanja služnosti zamudile vlak za evropski denar. Medtem ko so v Komnu na dnevni red občinske seje to temo uvrstili že v začetku septembra, so v Sežani to storili šele konec novembra.
SEŽANA > Čeprav je sežanska občina nosilka medobčinskega projekta oskrbe Krasa in Istre s pitno vodo, občinskega sveta od začetka septembra, ko je bilo dokončno znano, da je projekt padel v vodo, še ni seznanila. Pobudo za to je na oktobrski seji podal svetnik Edi Fabjan (Neodvisna lista za Kras in Brkine). Razprava je dala nekaj oprijemljivih sadov, saj so svetniki na novembrski seji sprejeli sklep, da Občina Sežana pri pristojnem ministrstvu predlaga začetek postopka sprejema državnega prostorskega načrta (DPN).
Z DPN lažje do služnosti
Ta bi določil, da je izvajanje projekta oskrbe prebivalstva s pitno vodo Obale in Krasa v javnem interesu in tako omogočil lažje pridobivanje manjkajočih služnostnih pogodb, ki so ključnega pomena pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.
Pridobivanje služnosti je bila namreč v nekaterih občinah glavna težava, zaradi katere niso mogle dobiti gradbenega dovoljenja. In brez tega je padlo v vodo črpanje denarja iz evropskih kohezijskih skladov v finančni perspektivi 2007-2013. Zato so se obrnili na resorno ministrstvo, da bi jim omogočilo črpanje denarja v dveh fazah, v zdajšnji in naslednji evropski finančni shemi.
Svetovalec sežanskega župana Davorina Terčona, Marko Kukanja, ki je sodeloval pri projektu, je, potem ko je pojasnil zaplete pri projektu, svetniškemu zboru v občinski palači ob tem pojasnil: “Še sedaj od države nismo prejeli pisnega obvestila, da so nam to različico zavrnili.”
Kar je narejeno, ni vrženo stran
Direktor Kraškega vodovoda Peter Fabiani, ki je koordinator projekta, paje svetnike, ki so jih zaskrbeli stroški obnove vodovoda, seznanil: “Kar bodo občine vlagale v vodovod, bomo obračunali prek omrežnine.”
Tudi vse tisto, kar so doslej porabile za ta skupen projekt, ne bo zaman, saj se bodo potrudili konkurirati za uvrstitev v naslednjo finančno shemo. Ponekod pa so zadovoljni, denimo v Komnu, da so si prek tega skupnega projekta uredili dokumentacijo za obnovo svojega lokalnega vodovoda, čeprav je Kukanja prepričan, da je pomemben tudi transportni vodovod.
Svetniki so si bili na koncu enotni, da je potrebno pospešiti postopke pridobivanja služnosti, Edi Fabjan iz Neodvisne liste za Kras in Brkine pa je opomnil, naj se tisti, ki so delali načrte umestitve vodovodne infrastrukture, posujejo s pepelom, saj bi lahko traso speljali manj po zasebnih in več po javnih parcelah. Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kljuna) pa je prepričan, da je služnost tako ali drugače predpogoj: “S posodobitvijo kraškega vodovoda, ki ima 30 let, se bomo morali prej ali slej srečati, ne glede na evropski denar; zato moramo nujno speljati postopke pridobivanja služnosti, to moramo imeti na zalogi.”
Doreči odnos z Istro
Fabjan je še opozoril, naj bodo Kraševci pri “prodaji” svoje vode v Istro pozorni. “Nismo pripravili protokola o odvzemu vode. Istra mora odvzemati konstantno enake količine vode, ne glede na sušo ali močo. Mi namreč ne bomo delali širokih cevi in potrošili veliko denarja za transportni vodovod le zato, da bodo na obali koristili našo vodo le ob suši. Ne smemo dovoliti, da nas Istra pelje žejne čez vodo,” je bil odločen Fabjan.
Kraševci namreč še niso pozabili let, ko so z visokim samoprispevkom gradili kraški vodovod, potem pa vodo iz njega prodajali Istri po nižji ceni, kot so jo plačevali sami.
LEA KALC FURLANIČ