Da ne bomo druga Čičarija

PIVKA > “Ohranjanje sonaravnih ekstenzivnih oblik kmetovanja, kot je v našem prostoru predvsem pašna živinoreja, je vitalnega pomena za celoten prostor, za vse dejavnosti v prostoru, od gospodarskih do prostočasnih. Le negovana kulturna krajina je prostor, ki omogoča življenje in dejavnosti v njem. Sicer se bo zgodilo to, kar se je že zgodilo v Čičariji, kar preti danes Brkinom, Vrhem in podobnim krajem, tudi v zaledju hrvaške Istre, kjer so ljudje dobesedno postali ogrožena vrsta,” opozarja Miran Sotlar, svetovalec za kmetijsko ekonomiko pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica.

Brez kmetijstva nas preraste gozd

Če živinoreja izgine iz prostora, se, kot svari Sotlar, avtomatsko začne proces zaraščanja. Gozdnatost kraškega prostora se drastično povečuje od 60-ih let prejšnjega stoletja, marsikje je že presegla kritične meje. Tako imenovana tamponska cona med gozdom, obdelovalnimi zemljišči in naselji se hitro izgublja. “Če sta bila Kras in Istra nekoč gola, danes marsikje presegamo gozdnatost preko 60, tudi 70 odstotkov, kar je skrajna meja, ki še omogoča obstanek človeka. Res bije plat zvona. Nočem biti alarmanten, a to so dejstva, ki se jih je treba zavedati in ki prinašajo izzive.”

Nujno je ustrezno gospodarjenje s pašniki, ki bo upoštevalo vse vidike prostora. “Na drugi strani pa bi bilo treba povezovati gostinsko-turistično ponudbo območja s kmetijstvom, ki je hkrati tudi del identitete območja,” je Sotlar izzive nakazal na nedavnem posvetu o priložnostih, ki jih za podeželska območja čezmejnega prostora prinaša nov program čezmejnega sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Obe imata iste težave, skupaj pa se z njimi lahko soočata bolj učinkovito.

Dobro kmetijsko sodelovanje s Hrvati

Darja Zadnik, svetovalka za razvoj podeželja pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, ki je bil glavni organizator srečanja, je izpostavila, da je bilo sodelovanje s hrvaškimi partnerji že doslej zelo dobro. V okviru skupnega projekta so že pred časom označili Brkinsko sadno cesto, sodelovali so pri projektu revitalizacije gojenja fig in pri oljkarskem projektu, v katerem so spodbujali naravi čim bolj prijazno gojenje oljk.

Zadnji skupni projekt pa je bil posvečen ohranjanju avtohtonih pasem, od katerih so nekatere pripeljali nazaj v Slovenijo in zdaj postopno prihajajo tudi na kmetije.

“Izziv za vnaprej pa je v tem, da rejo avtohtonih pasem osmislimo tudi v prepoznavnih in visoko kvalitetnih produktih, ki bodo prišli do potrošnika na našem območju. Priložnost je povezava lokalnih produktov s turizmom. Z odpiranjem možnosti prodaje želimo kmete spodbuditi k reji avtohtonih pasem, poskrbeti pa je treba tudi za infrastrukturo, sirarne, zorilnice mesa in podobno, ki so za posamezno kmetijo prevelik zalogaj,” je izpostavila Zadnikova. In dodala, da so čezmejni projekti zato v prvi vrsti namenjeni institucijam (kmetje kot fizične osebe v čezmejnih projektih ne morejo nastopati), zato da posredno pripeljejo rezultate na kmetije.

Po napovedih službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo razpis čezmejnega programa Interreg Slovenija-Hrvaška 2014-2020 objavljen konec letošnjega leta. Razpis bo odprt in bo imel dva roka na leto. Skupno bo za projekte na voljo 43 milijonov evrov.

VERONIKA R. ŽENKO