Dan prej, žulj Primorcev
Med največje dosežke osamosvojitvene vojne vodstva in pripadnikov teritorialne obrambe v Južnoprimorski pokrajini gotovo sodi majhno število žrtev. Skoraj četrt stoletja je že minilo od osamosvojitvene vojne. Časovna distanca odpira nova zgodovinska vprašanja, med drugim tudi: “Zakaj uradno slovensko zgodovinopisje in večina virov še vedno ne priznava tako imenovanega dneva prej?”
SEŽANA > Glavni namen petkovega posveta v Sežani, kjer so se zbrali glavni akterji dogajanja junija 1991, je bil odpreti vprašanja o samem poteku vojne na območju Južne Primorske in Notranjske.
“Prepričani smo o naših dejavnostih, vendar v vseh teh letih zgodovinska dejstva ne medijsko in ne v učbenikih niso bilo pravilno predstavljene,” je povedal Janez Pajer, predsednik južnoprimorskega pokrajinskega odbora Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Posvet sta organizirala Pokrajinska odbora Zveze vojnih veteranov Slovenije za južno Primorsko in Notranjsko, v sodelovanju z Območnimi združenji veteranov vojne za Slovenijo Kras - Brkini, Slovenska Istra in Postojna.
Čeprav je bila vojna kratka, se odpira veliko nerešenih vprašanj, med drugim tudi ozadje reorganizacija teritorialne obrambe v Južnoprimorski pokrajini med vojno. A največja krivica je še vedno nepriznavanje začetka vojne s strani uradne zgodovine in politike, je prepričan Pajer: “Zamolčani dan, dan prej, je žulj Primorcev. Tudi ta žulj bomo odprli. Nekatere bo bolelo, a ne nas, Primorcev.”
Dovolj časa za racionalen pogled
V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo bodo do konca prihodnjega leta izdali zbornik, v katerem bodo objavljena pričevanja glavnih pričevalcev. “Tovrstni posveti niso namenjeni spreminjanju zgodovine, ampak je njihov glavni namen, da se vedenje dopolni z novimi spoznanji in podatki,” je pojasnil Ladislav Lipič, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Na posvetu so svoje spomine na začetek in potek osamosvojitvene vojne predstavili Karlo Nanut, Franc Anderlič, Anton Žele, Janko Rutar, Leopold Čuček, Cvetko Kravanja, Beno Škerlj, Milan Šajn, Drago Božac, Slavko Dekleva in Vlado Ličen,dogodek pa je povezoval Mitja Miklavec.
Zakaj dan prej?
Junija bo minilo 24 let od začetka osamosvojitvene vojne. Večina virov sicer kot začetek agresije navaja datum 27. junij, ko je tankovska enota pri Metliki prestopila slovensko mejo in ko so tanki krenili iz vojašnice na Vrhniki proti brniškemu letališču. A že dan prej so se začeli premiki oklepnih enot iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, kar je sprožilo reakcijo. Predstavniki teritorialne obrambe in posamezniki so takoj postavili blokade.
Posveta se je udeležil tudi zgodovinar Damijan Guštin z Inštituta za novejšo zgodovino: “Ne bi rekel, da slovensko zgodovinopisje zanika dan prej. Tu gre za težavo, kako definirati vojno stanje. Ali je to nastalo s tem, ko so iz Ljubljane ukazali odpor 27. junija? Logika prvih let je ta, da se je vojna v Sloveniji začela z ukazom. Gre za dva različna zorna kota.”
PETRA MEZINEC
