Danes kombajn, nekoč le srp
Žetev pšenice, ovsa, ječmena in drugih žitaric v krajih ob reki Reki nekoč ni bila tako enostavna kot danes. Žele so le ženske, ki so ponekod postale žanjice že pri 15 letih. V počastitev spomina na žanjice in ob 8. marcu tudi na vse ženske, so v Parku Škocjanske jame predstavili raziskovalno delo mreže šol Parka. Učenci so tokrat raziskovali, kako je žetev potekala nekoč.
ŠKOCJAN> Učenci osnovnih šol ob reki Reki, ki so vpete v Mrežo šol Parka Škocjanske jame, so letos pod vodstvom mentoric raziskovali žetev kot žensko opravilo z dolgo tradicijo, ki pa je v minulem stoletju povsem zamrla. “V drugi polovici 20. stoletja ženske s srpi začno nadomeščati možje s kosami na ponjavo, sledi kosilnica, dokončno pa ročno žetev izrinejo kombajni, ki se postopoma pojavljajo v 70. letih 20. stoletja,” je uvodoma pojasnila Darja Kranjc s PŠJ.
Odnos do žetve
Nekoč je žensko ročno žetev s srpi zaznamovalo vsaj dvoje; pomembna je bila strategija dela, kakšna je bila postavitev žanjic na polju ali katera žanjica je začela žeti, in poseben odnos do tega dela, ki se je kazal skozi slovesne in obredne delovne šege ter posebno prehrano žanjic, je še pojasnila Kranjčeva.
Katere vrste žita so sejali v Brkinih, pa tudi o tem, kako so žanjice pred žetvijo molile in ob zaključku sezone praznovale likof z gostijo, ki so si jo same pripravile, ter o tem, kako so bile žanjice oblečene, so orisali devetošolci bistriške OŠ Dragotina Ketteja pod mentorstvom učiteljic Nevice Iskra, Anice Brožič in Lidije Bačić. Najmlajši učenci pa so, pod mentorstvom Laure Novak, ustvarili lepe risbe klasja, ki bodo še nekaj časa krasile upravno stavbo Parka Škocjanskih jam.
Žetev v Kočaniji
Učenci OŠ Podgora Kuteževo so pod mentorstvom Vere Frank, Jane Smajla in Magdalene Logar predstavili žetev v Kočaniji, obiskovalci pa so lahko izvedeli, da so bile žanjice vedno ženske, ki so začele žeti praviloma zgodaj zjutraj. Poučili so se tudi o tem, da so jedle kruh in žitno kafje, za malico krompir v zevnici, za kosilo ponavadi enolončnico. In tudi o tem, da so bile pri delu pogoste poškodbe, ki pa jih ni oskrbel zdravnik, ker je bil predaleč in predrag.
Učenci četrtega in petega razreda divaške OŠ Bogomirja Magajne so že jeseni raziskovali v okviru raziskovalnega krožka pod mentorstvom Danile Gerželj in obiskali povirsko polje, kjer so opravili intervju z Angelo Gerželj ter Natalijo in Radom Perhavcem, si ogledali demonstracijo žetve in se preizkusili v izdelavi ajdovih snopov. Kaj vse so počeli, so prikazali obiskovalcem v filmu, v katerem so med drugim predstavili tudi, kako se žanje.
Kmetijstvo v zatonu
Poleg ustnih pričevanj o žetvi v dveh vaseh so se v bistriški OŠ Antona Žnideršiča pod mentorstvom Nadje Šircelj, Nežice Celin in Benjamine Frank posvetili tudi zbiranju orodja, ki so ga razstavili v PŠJ. Obiskovalce so med drugim poučili tudi o pesmih, ki so jih žanjice pele med žetvijo, o njihovi hrani in o mlatenju, čiščenju, sušenju ter spravilu žita, ki je bilo ljudem vir preživetja.
Da je trava kruh, prav tako vse rastline in da zato ne smemo hoditi po njih, je zbranim položila na srce Milena Požrl iz Brežca, ki je skupaj z Ljubo Štok iz Povirja - obe sta kmetici in članici Društva kmetic sežanske regije - obiskovalcem pripovedovala o delu kmetic v današnjem času. Ljuba Štok pa je povedala, da je danes kmetijstvo v zatonu, saj se z njim ukvarja vse manj ljudi, tisti, ki se, pa si pomagajo s številnimi stroji.
Prireditev pa je s petjem popestril tudi otroški pevski zbor OŠ Dragotina Ketteja.
TINA M. VALENČIČ
