Darovi krasu: po mulju in flišu še 350 tovornjakov?
Darsova deponija Železni most je eden od problemov, ki občino Hrpelje - Kozina spremlja že vse iztekajoče se leto. Tudi zadnji poskus občine, da bi z odlokom vsaj začasno preprečila nadaljnje škodljive posege na tem območju, je brezupen.
KOZINA > Že januarja in februarja so se prebivalci Kozine spraševali, kaj je temna, blatna in zaudarjajoča snov, ki jo s tovornjakov zlivajo v globoke luknje in nato prekrivajo. Je to morski mulj? Je onesnažen in okolju škodljiv?
Čudna matematika
V Darsu so pojasnili, da je to mulj od izkopa pilotov za semedelski nadvoz, a so bralci PN hitro postregli z izračunom, da je bilo treba za semedelske stebre izkopati največ 550 kubičnih metrov mulja. Na Železni most pa je redno vozilo približno deset tovornjakov, kar pomeni 1200 kubičnih metrov mulja dnevno.
Posredovali so nam tudi fotografije strojev, ki natovarjajo mulj na čelu kontejnerskega terminala Luke Koper, skupaj s fotografijami tovornjakov, ki mulj odvažajo na bližnjo deponijo družbe Finali v Srminu in od tam na Kozino.
Morski mulj in fliš na Kras
V Luki Koper so pojasnili, da ne vedo, ali je sporni mulj “njihov”, saj so odvoz mulja zaupali podjetju Finali, ki ima pooblastilo za ravnanje z njim. “Analizo mulja smo opravili/.../ in niso bile ugotovljene povečane vrednosti težkih kovin,” so še zagotovili.
Z Agencije RS za okolje (ARSO) so sporočili, da za odlaganje mulja na Železnem mostu niso izdali okoljevarstvenega dovoljenja, primer je vzela pod drobnogled tudi okoljska inšpekcija.
Občina Hrpelje - Kozina je opozarjala, da bi moral Dars deponijo že zdavnaj zapreti, saj je bila namenjena le gradnji avtoceste, medtem ko so na Darsu zagotavljali, da jo smejo zapolniti do vrha.
Zato so nanjo dovažali tudi material od izkopov predora Markovec. Občina in okoljevarstveniki so opozarjali, da fliš res ne sodi na ta kraški predel, toda zaman.
Za inšpekcijo nič spornega
Okoljska inšpekcija namreč v tem početju ne vidi nič spornega. Na več novinarskih vprašanj, na katera so se v glavnem izmotavali, so pred kratkim odgovorili: “Glede obremenjevanja tal z vnašanjem zemeljskega izkopa, ki nastaja pri gradnji predora Markovec, je ugotovljeno, da v tem primeru okoljevarstvenega dovoljenja ni bilo potrebno pridobiti, saj gre za lokacijo, za katero je izdano gradbeno dovoljenje za istega investitorja, t. j. Dars d.d.”
Pa ne samo s številnimi navozi, tudi z vsebino teh navozov po mnenju državnih organov ni nič narobe: “Iz analize zemeljskega izkopa, ki nastaja pri gradnji predora Markovec in ki se ga vnaša na lokacijo "Železni most", izhaja, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi v taki meri, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke,” so zapisali v inšpektoratu za okolje in prostor.
Občina nemočna
Občina Hrpelje-Kozina je skušala ustaviti nadaljnje posege na deponiji tudi z odlokom o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora, ki ga je v prvem branju sprejela prejšnji teden. Tako bo - kot kaže - lahko preprečila gradnjo bioplinarne, ne pa tudi Darsovih načrtov.
Župan Zvonko Benčič - Midre o tem pravi: “Mi smo se strašno borili, da bi v ta sklep prišla tudi deponija Darsa. Ker je Dars država v državi - to sem že stokrat rekel - pa to ni bilo mogoče.”
Ministrstvo za okolje in prostor je namreč že začelo pripravljati državni lokacijski načrt zanjo, ne da bi o tem obvestilo občino, pravi župan: “Mi smo iz medijev izvedeli, da država pripravlja državni lokacijski načrt in takrat smo sklicali vse odgovorne. Od tistega sestanka ni nobenega odgovora in delajo naprej.”
Center za 350 tovornjakov?
Po njemu znanih podatkih se na Železnem mostu obeta parkirišče za 250 do 350 tovornjakov: “To je logistični center za Luko Koper, v neposredni bližini Novega naselja na Kozini. Mi vemo, da tam ne more biti samo parkirni prostor, ampak mora biti tudi kakšen objekt, stranišča, kopalnice, pisarne ...”
Parkirišče ne bo služilo le začasnemu izločanju tovornjakov iz prometa (na primer zaradi snega), je prepričan Benčič, čeprav je bilo to mogoče razbrati iz uradnih odgovorov Darsa. To bo stalno parkirišče, je prepričan: “V načrtu imajo celo, da bodo naredili izvoz z avtoceste. Predviden je načrt za veliko krožno križišče, kjer bodo neposredno z avtoceste zapeljali na to krožno križišče, na državno cesto in na parkirni prostor za tovornjake.”
TINA ČIČ