Del dediščine Vilharjeve rodbine dostopen širši javnosti

Srednja Primorska
, posodobljeno: 10. 09. 2026, 4:50

Postojna je slovesno sprejela delček nacionalne in lokalne kulturne zgodovine. Ob svečanem dogodku v Glasbeni šoli Postojna je po dolgih letih ponovno zazvenel originalni klavir Frana Serafina Vilharja. Nanj je premierno zaigrala priznana hrvaška dirigentka in zborovodja Nada Matošević Orešković, ob njej pa je zapel Ženski pevski zbor Sklad Bakar.

Del dediščine Vilharjeve rodbine dostopen širši javnosti

Sprejem originalnega klavirja Frana Serafina Vilharja

Foto: Občina Postojna

POSTOJNA > Večer je bil poklon dvema generacijama Vilharjev - očetu Miroslavu in njegovemu sinu Franu oziroma Francu Serafinu - ter njunemu pomembnemu mestu v kulturni zgodovini Slovenije in Hrvaške.

Kdo je bil Serafin Vilhar?

Fran Serafin Vilhar je bil rojen v Senožečah leta 1852, umrl pa v Zagrebu leta 1928. Njegov opus obsega prek 300 različnih skladb, predvsem vokalnih (samospevi, zbori) in glasbeno-gledaliških. Deloval je na Hrvaškem, posvetil se je razvoju tamkajšnje glasbe, zato je v svoja dela vključeval tudi hrvaško ljudsko pesem. Njegova glasbena misel sledi romantičnim in novoromantičnim silnicam. Tudi na področju opere se je lotil narodnih snovi.

Pomen ohranjanja dediščine

Za dediščino Vilharjeve rodbine že desetletja skrbijo tudi ustanove, ki razumejo pomen njenega ohranjanja. Med njimi Notranjski muzej Postojna, ki izkazuje posebno afiniteto do raziskovanja in ohranjanja dediščine družine Vilhar. Eden od daljnih sorodnikov Miroslava Vilharja, slikar in muzealec Leo Vilhar, je med drugim tudi ustanovitelj Notranjskega muzeja. Predmeti iz zbirke Notranjskega muzeja, ki so povezani z življenjem Miroslava in njegovega sina Serafina, imajo v muzejski dejavnosti posebno mesto. Med najbolje ohranjenimi predmeti je Serafinova dirigentska palica, ki je kot eksponat vsebinsko obogatila prireditveni prostor koncerta in spomnila na Serafina kot vsestranskega glasbenika - skladatelja, pianista, zborovodjo in dirigenta.

Zgodbo 200 let starega klavirja in njegovo pot do Postojne je predstavila Marjeta Marinčič Vilharjeva, ki že vrsto let raziskuje in ohranja spomin na Vilharjevo kulturno dediščino ter je v največji meri zaslužna za izvedeno gesto umestitve klavirja v javno dostopen prostor na Postojnskem.

Fran Serafin Vilhar je pomemben del svojega ustvarjalnega življenja povezal s hrvaškim prostorom, predvsem z Reko in njenim širšim kulturnim okoljem. Tudi zato je bil dogodek primerna priložnost za predstavitev ustanove, ki že desetletja skrbi za ohranjanje slovenske kulturne identitete in povezovanje ljudi na Reki, to je Slovenski dom Bazovica. O njem je pripovedovala Sandra Grudenić iz Ilirske Bistrice, zaposlena v Slovenskem domu, Kulturno-prosvetnem društvu Bazovica na Reki.

Prišla je tudi prapravnukinja

Koncertni del večera je izvedel Ženski pevski zbor Sklad iz Kulturno umetniškega društva Sklad iz Bakra, enega najstarejših kulturnih društev na Hrvaškem. Njihova umetniška vodja Nada Matošević Orešković je ena vidnejših osebnosti glasbenega življenja Reke. Svojo dirigentsko izobrazbo je pridobila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v svoji bogati karieri je sodelovala s številnimi pomembnimi orkestri in opernimi hišami v Sloveniji in tujini; bila je dirigentka reške Opere, soustanoviteljica Reške filharmonije in med drugim je sedem let vodila Hrvaško narodno gledališče Ivana Zajca na Reki.

O podpori pobude in sodelovanju pri sprejemu klavirja sta govorila tudi ravnatelj Glasbene šole Postojna Edvard Popit, ki je predstavil tehnične posebnosti, in župan Igor Marentič.

Posebno vrednost je dogodku dala tudi prisotnost praprapravnukinje Miroslava Vilharja Vere Dobaj, posebne zahvale pa sta bili deležni tudi aktualna lastnica klavirja Špela Marinčič, ki je poskrbela za celovito obnovo klavirja, in prejšnja lastnica Tjaša Vrhovnik Mlekuž, ki je klavir podarila.

Klavir bo začasno hranila Glasbena šola Postojna, kjer bo služil tudi za izobraževanje, svoje stalno mesto pa bo dobil kot eksponat v bodoči Kutinovi galeriji v Postojni.