Deželak junak v Ilirski Bistrici
Po dolgih enajstih letih se je skrita želja številnih Bistričank in Bistričanov končno uresničila. Dobrodelna karavana Deželak junak je prvič obiskala Ilirsko Bistrico. In ni šlo zgolj za običajen postanek - ganljiv, veličasten in nepozaben dogodek je pustil globok pečat v srcih prisotnih.
ILIRSKA BISTRICA Do tega, za nekatere celo zgodovinskega, trenutka ni prišlo po naključju. Že dolgo so številni občani izražali željo, da bi Deželak junak obiskal tudi njihov kraj. Tadej Primc je vztrajno komentiral pod objavami Radia 1, Robi Jenko pa je z vsem srcem vabil Deželaka v Ilirsko Bistrico. Pomemben in končni del mozaika sta prispevala tudi domačina Marko Vidmar in Matej Lakota, člana ekipe Deželaka, ki sta s svojo energijo povezovala lokalno skupnost in sodelovala z ekipo Radia 1. Ključni kamenček pa se je postavil na pravo mesto v začetku aprila, ko je Andrej Černigoj prejel klic Nine Ingrutinovič z jasnim in čustvenim sporočilom: “Pridemo v Ilirsko Bistrico.”
Valu neizmernega veselja se je hitro pridružil občutek odgovornosti. Kako bodo pripravili sprejem, kakršnega si ta junak res zasluži? Ilirska Bistrica se je odzvala sama. Klici, sporočila, pobude ... Občani so množično in spontano stopili skupaj.
Nace
prvi motorist Deželakove ekipe
“Ko sem zapeljal skozi vodni špalir in videl množico navijačev, sem potočil solzo. Kaj tako lepega se redko doživi - a v Bistrci se zgodi spontano.”
Prvi sprejem: Šembije, srčna vrata Bistrice
Deželakov vstop v občino se je začel s toplim in nepozabnim sprejemom v Šembijah, kjer so ga z odprtimi rokami pozdravili gasilci, kolesarji in številni vaščani. S svojo prisotnostjo, gostoljubnostjo in ponosom so postavili čudovit uvod v bistriško zgodbo dobrodelnosti.
Že od zgodnjih ur je v mestu bilo čutiti pričakovanje. Pred lokalom Seventeen in občinsko stavbo se je popoldne začela zbirati množica Bistričanov vseh generacij. In ko je Deželak končno prispel … Gasilci so ga pozdravili s prižganimi sirenami in vodnim slavolokom, ki se ga ne bi sramovali niti olimpijski šampioni. Skupina Japodi je pot do cilja razsvetlila z baklami in slovenskimi zastavami. Pihalni orkester Ilirska Bistrica in šola harmonike Nika Polesa sta poskrbela za nepozabno glasbeno kuliso. Ob Deželaku so vozili kolesarji, z njim pa so pritekli mladi iz TD Bistrc, ki so ponosno zasedli svoje mesto ob junaku dneva. Prišli so tudi mladi nogometaši ND Bistrc, številni gasilci iz celotne občine ter posamezniki, ki so s svojo prisotnostjo in donacijami prispevali k plemenitemu cilju. Tudi člani Košarkarskega kluba Plama-Pur, taborniki, učitelji in učenci osnovnih šol, dijaki in profesorji Gimnazije Ilirska Bistrica, zaposleni in otroci vrtcev ter starši so s svojo udeležbo podprli dobrodelno akcijo in širili sporočilo solidarnosti.
Posebej ganljiv trenutek je doživel Nace, prvi motorist Deželakove ekipe, ki je z očmi, polnimi solz, dejal: “Ko sem zapeljal skozi vodni špalir in videl množico navijačev, sem potočil solzo. Kaj tako lepega se redko doživi - a v Bistrci se zgodi spontano.”
Brez pretirane organizacije, a z neizmerno toplino
To ni bil dogodek, ki bi ga načrtovali mesece vnaprej, bil je dogodek iz srca. Bil je dokaz, da lahko Ilirska Bistrica, ko stopi skupaj, ustvari nekaj izjemnega. Sloveniji so pokazali, da so več kot le mesto. Da so primorska metropola z neizmerno toplino, srčnostjo in povezovalno energijo.
