Dilema Lipice: golf in hoteli ali kulturna dediščina?
Minister za kulturo Boštjan Žekš, ki opravlja tekoče posle, je danes na simpoziju dnevov kulture evropskih kobilarn (ESSA) v Kobilarni Lipica poudaril, da nihče v Sloveniji ne dvomi, da so lipicanci del naše kulturne dediščine. Žal pa ne vemo, ali bi v Lipici gradili hotele in golf igrišča ter tako spodbujali razvoj turizma ali pa ohranjali našo kulturno dediščino, je dejal Žekš.
LIPICA> Minister Boštjan Žekš meni, da je simpozij zelo pomemben, saj bo razprava pokazala, kako imajo druge kobilarne po svetu to urejeno. Poleg Žekša je zbrane strokovnjake na simpoziju uvodoma pozdravil tudi strokovni vodja kobilarne Janez Rus.
Kulturna dediščina, motor trajnostnega razvoja
Želimo si turizma, vendar ne množičnega, saj turistični delavci ne vidijo množice turistov, pač pa denar, ki so ga ti dali za vstopnino, pa je v uvodnem predavanju poudaril predsednik mednarodnega sveta za kulturne spomenike Gustavo Araoz.
“Dediščina ni le luksuz, ki ga ohranjamo, ampak je tudi motor trajnostnega in vzdržnega socialno-ekonomskega razvoja,” je še dejal Araoz. Tega bi se morali zavedati tudi prebivalci krajev, kjer stojijo kulturni spomeniki, da bodo od tega lahko tudi živeli. To namreč ni le strošek, pač pa je na ta način mogoče zaslužiti tudi nekaj denarja.
Se bo kobilarna uvrstila na seznam Unesca?
Simpozij je uvodna prireditev ob začetku uporabe znaka Evropskih državnih kobilarn za znak evropske dediščine. Na simpoziju bodo govorili o različnih vidikih, povezanih z evropskimi državnimi kobilarnami.
Združenje je bilo pred leti ustanovljeno prav v Lipici, s tem simpozijem pa se vrača v kraj, da bi dobili odgovore na nekatera vprašanja, je pojasnil strokovni vodja Kobilarne Lipica Janez Rus. Med drugim tudi o tem, ali si slovenska kobilarna zasluži vpis na svetovni seznam kulturne dediščine Unesca. Po Rusovih besedah si bodo za to prizadevali, vendar pa je končna odločitev v rokah politike.
Tudi o krajinski kulturni dediščini
V središču pozornosti na tokratnem simpoziju bodo zgodovinska stavbna in krajinska kulturna dediščina in živa kulturna dediščina konj kot tudi tradicija in znanje, ki se je ohranjalo skozi stoletja. Poseben del bo obravnaval etična vprašanja, povezana s konji in z družbo.
Izvedbo simpozija je podrlo ministrstvo za kulturo. Na njem sodelujejo domače in mednarodne organizacije za kulturno dediščino. V Kobilarni Lipica se je tako danes zbralo 30 predavateljev iz devetih evropskih držav ter okrog 50 strokovnjakov s področja opredmetene in neopredmetene ter žive kulturne dediščine kakor tudi predstavnikov ESSA.
STA