Divji prašiči spet na nočnih pohodih

STOMAŽ>“Divji prašiči so mi rili po travnikih, poljih in vinogradih že prejšnja leta, a letos prvič v tako velikem obsegu. Ker so mi lovci letos ocenili škodo, s katero se ne strinjam, sem se obrnil še na komisijo, da tudi oni ocenijo obseg povzročene škode, saj mi v nasprotnem primeru preostane edino sodišče,” je Stanislav Hlača iz Stomaža na Vrheh pojasnil razlog za torkovo prisotnost tričlanske komisije na terenu.

Hudo leta 2008

S problemom se sooča tudi lovska stroka, ki jo na območju Primorskega lovsko upravljalskega območja (okvirno zajema Kras, Brkine in Obalo z zaledjem) predstavlja Andrej Sila v vlogi vodje odseka za gozdne živali in lovstvo v okviru sežanske izpostave Zavoda za gozdove.

“Na celotnem območju so bile najhujše težave v letu 2008, ko je bilo izplačanih dobrih 58.000 evrov povzročenih zaradi škod od divjih prašičev. Na podobmočju LD Vrhe-Vrabče, kamor sodi tudi Stomaž, so bili divji prašiči na obdelanih površinah najbolj aktivni leto kasneje, ko smo zaradi njih zabeležili 28 prijav s skoraj 4000 evri odškodnin, medtem ko je bilo lani 18 prijav s četrtino manj odškodnin, njim se je pridružilo še šest prijav zaradi škod od jelenov,” je povedal Sila.

Imajo obilo hrane

Divji prašiči, ki so bili v Sloveniji pred dobrimi 200 leti že iztrebljeni, so pred 100 leti, ko so ušli iz oborov na Gorjancih, začeli območje države spet kolonizirati, na Krasu so tako stalno prisotni od konca 40. let prejšnjega stoletja. Občasno so z njimi težave povsod po Evropi, v naši državi pa je največ konfliktov zaradi sobivanja z njimi na Primorskem.

Razlogov je več: od večanja površin gozda, ki jim je primarno domovanje, do milih zim, neoviranega prehajanja meje in obilja naravne hrane (so vsejedi), ki si jo občasno dopolnijo s tisto na kmetijskih površinah. “Ob odsotnosti plenilcev je njihov edini regulator človek, konkretno lovci, ki imajo edini pooblastila glede odstrelov. Na območju LD Vrhe-Vrabče so lani odvzeli iz narave skoraj 2000 divjih prašičev, kar je bila 137-odstotna realizacija načrtov. Ta številka bi lahko bila še višja, saj je na območju primorskega LUO njihov odstrel neomejen,” je dodal Sila, ki poleg načrtnega odstrela kot rešitev vidi uporabo novega preparata, ki zmanjšujejo potrebo prašičev po dodatnih beljakovinah ter doslednejše varovanje parcel z ustreznimi ograjami in električnimi pastirji.

Podobnega mnenja so tudi člani komisije, ki pa se v praksi srečujejo z drugo težavo. “Skladno z odločbo ministrstva je bilo na območju države imenovanih 15 tovrstnih komisij. Ker ima večina drugih le par primerov na leto, smo tudi mi do sedaj shajali z povprečno petimi primeri letno. Problem je nastopil lani, ko je komisija obravnavala kar 14 prijav, pri čemer je naše delo izključno prostovoljno v okviru službenega časa, ki se nam zaradi tega pogostokrat, brez nadur, podaljša,” je povedala predsednica komisije Renata Jakopin, ki je zaposlena na UE Sežana, kjer ji v dobri veri krijejo vsaj nastale materialne stroške.

BOGDAN MACAROL