Do skrl le z rudarsko pravico
Ploščasti apnenec je ena izmed pojavnih oblik apnenca, ki je bil donedavno masovno v rabi in še danes daje kulturno identiteto Krasu. Njegova novodobna raba je pospremljena s številnimi formalnimi težavami, ki pa so, zakonskim omejitvam navkljub, dolgoročno rešljive, ugotavljajo strokovnjaki geologi.
KRAS > Uporaba ploščastega apnenca kot tradicionalnega materiala se je v kraškem svetu mestoma ohranila do današnjih dni.
“Ta kamen daje poseben pečat krajem ob jadranski obali, ki si delijo skupno geološko preteklost, dolgo najmanj 200 milijonov let. Istočasno ugotavljamo, da na področju prostorskega načrtovanja, urbanizma, gradbeništva ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, žal še ni jasnih smernic. Posledica je raba neustreznih drugih gradbenih materialov ali neustrezna raba ter izkoriščanje ploščastega apnenca in s tem poškodovanje ali celo uničenje bodisi nahajališč bodisi značilnih kamnitih arhitekturnih elementov objektov,” poudarja Miloš Bavec iz Geološkega zavoda Slovenije.
Ploščasti apnenec (na Krasu znan tudi kot skrle ali škrle) na Krasu spada med pomembnejše gradbene materiale. Strehe so bile še do 19. stoletja prekrite zlasti s skrlami - klanimi ploščami iz slojevitega apnenca, kjer so se ravne plošče idealno prilagajale ena drugi, kar je naseljem dalo podobo zlitosti s pokrajino. Danes je skrle najti le še na nekaterih sakralnih objektih, redkih gospodarskih poslopjih in na stavbah, ki so zaščitene kot kulturni spomeniki. Ploščasti apnenec so na Krasu uporabljali tudi za tlakovanje vež in kuhinj.
Bavec je vodja projekta RoofOfRock/ Kamnita streha. Pod njegovim okriljem je od lani do naslednjega leta povezanih deset partnerjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine s ciljem vzpostaviti skupno osnovo za trajnostno rabo, zaščito in promocijo ploščastih apnencev ter oblikovanje uporabnih skupnih razvojnih smernic.
Do skrl prek stroge zakonodaje
Za začetek so pregledali zakonodajo, ki se vsebinsko navezuje na pridobivanje in uporabo ploščastega apnenca v Sloveniji in se o njej pogovorili na posvetu. “Zakon o varstvu kulturne dediščine ne določa, kje in na kakšen način je predvidena uporaba lokalnih izvirnih materialov pri gradnji ali obnovi objektov kulturne dediščine,” povzema pravne nedoslednosti poročevalka pri projektu Maja Oven Stanič. Ob dejstvu, da je naravni kamen po rudarski zakonodaji označen kot mineralna surovina, je pred kratkim prenehala veljati “olajšava” za naravni kamen - v smislu enkratnega odvzema v določenem površinskem kopu.
“Prejšnji zakon je predvideval enkraten odvzem naravnega kamna do tisoč kubičnih metrov za rekonstrukcijo obstoječih gradbenih objektov brez plačila koncesnine. Sedaj je, ne glede na volumen kamna, potrebno pridobiti vsa dovoljenja, za kar so potrebna leta in plačilo stroškov. Še pred tem pa mora biti zemljišče z namensko rabo umeščeno v prostorski akt občine,” pojasnjuje Ivan Stanič.In še opozarja, da evropska zakonodaja dovoljuje le trgovanje z gradbenimi materiali, ki imajo oznako CE, kamor ploščasti apnenec (še) ne sodi.
Udeleženci so si bili enotni, da so na daljši rok potrebne manj toge zakonske rešitve, da pa je pri rabi ploščastega apnenca prednostno smiselno sodelovanje z obstoječimi aktivnimi kamnolomi ali kopi, ki nastanejo ob zemeljskih delih.
V parku je domačinom lažje
Ob iskanju rešitev za vzpostavitev sistema za spodbujanje obnove objektov, ki so v lasti zasebnikov, je ena od možnosti ustanovitev namenskega javnega sklada ter nuje izobraževanja mojstrov, ki bodo obvladali delo s tem kamnom, so izpostavili tudi primere dobre prakse. Eden se, denimo, odvija na območju parka Škocjanske jame, kjer je v zakonu natančno določeno, da morajo objekte obnavljati v tradicionalnem slogu.
“Z namenom olajšav smo na območju parka, tudi legalizirali občasno uporabo lokalnega naravnega kamna ter občasno izvajanje dejavnosti izkoriščanja naravnih surovin ter njihovo začasno deponiranje,” je povedala Karmen Peternelj, ki je koordinatorka projekta v okviru uprave parka.
Ob mnogoterih možnostih sodobne rabe ploščastih apnencev, pri tem bodo potrebne prilagoditve na moderne gradbene standarde, so si bili udeleženci posveta enotni, da so interesi posameznih skupin ljudi o tem tipu kamna sicer različni, vendar si niso nasprotujoči, tako da so skupne rešitve možne.
“Da pa bo to hitreje steklo, bo potrebno čim prej ozavestiti čim širši krog zlasti domačinov na Krasu o tem, kakšna spregledana dragocenost je njihov ploščasti apnenec,” je zaključil Bavec.
BOGDAN MACAROL
