Do zdravnika tudi popoldne
Ilirskobistriški zdravstveni dom že od začetka septembra kot vršilec dolžnosti, od prejšnjega tedna pa kot potrjeni direktor vodi Matej Rubelli Furman. Zdravnik po stroki in deloholik po naravi obljublja v zdravstvenem domu obilico sprememb. Med drugim tudi popoldansko delo zdravnikov in ponovni zagon delovanja medicine dela v okviru bistriškega zdravstvenega doma.
ILIRSKA BISTRICA > Matej Rubelli Furman je po stroki zdravnik, specialist urgentne medicine. Občani Ilirske Bistrice ga, čeprav prihaja iz Izole, že dobro poznajo, saj z Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica sodeluje že pet let. Ves čas je sodeloval v dežurni službi in tako spoznal občane, zaposlene v zdravstvenem domu in tudi težave, s katerimi se ta zavod sooča.
Bistriškim svetnikom, ki se jim je - preden so mu dali pozitivno mnenje za direktorja Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica - predstavil, je pojasnil, da problematika v zdravstvenem domu v prvi vrsti izhaja iz delovno-pravne zakonodaje. “Delovna mesta v Zdravstvenem domu je treba sistemizirati, saj so delavci žal razpršeni po raznih deloviščih, nimajo jasnih navodil, kje in kako delati, ne jasnega popisa del in nalog. Sistemizacija je tačas v fazi osnutka - se pravi, da smo v fazi pogajanj - in upam, da bo kmalu zaživela,” je pojasnil Matej Rubelli Furman.
Do zdravnika tudi popoldan
Težava, s katero se sooča bistriški zdravstveni dom, je tudi nedostopnost zdravstvenih storitev. “Zdi se mi sporno, da pacient v popoldanskem času ne dobi zdravnika ali da mu v popoldanskem času niso zagotovljene osnove zdravstvene storitve, denimo laboratorijske preiskave. Zato bo treba zagotoviti tudi popoldansko delo,” je povedal Rubelli Furman.
Bistriški laboratorij je tako občanom že na voljo tudi v popoldanskih urah. S popoldanskim delom pa naj bi se, kot je pojasnil direktor, strinjalo tudi veliko zdravnikov. “Kar se mi zdi prav in tudi pacienti bodo s tem bolj zadovoljni.”
Rubelli Furman namerava znova na noge postaviti tudi medicino dela, prometa in športa, ki v okviru ZD že dalj časa ne obratuje. “Za delo na medicini dela imamo že pripravljen kader, pa tudi opremo. Tako bo medicina dela začela znova delovati predvidoma že ta mesec,” je napovedal.
Težave s prostorom
Ker morajo občani Ilirske Bistrice kar nekaj specialističnih pregledov opravljati v oddaljenih krajih, denimo v Izoli ali Ljubljani, Matej Rubelli Furman zagovarja tudi večjo dostopnost do specialističnih ambulant v bistriški občini. V okviru bistriškega ZD sicer že delujejo specialisti ortoped, psihiater, okulist in ginekolog.
Toda pri zadnjih treh so velike težave s prostorsko organizacijo. “To je problem dolgoročne vizije zdravstvenega doma. Stavba je žal že kar precej dotrajana,” je dejal Rubelli Furman in bistriške svetnike povabil, “da si ogledajo, v kakšnih nevzdržnih, neznosnih razmerah dela osebje ZD. Menim, da to, kar so naredili kolegice in kolegi do zdaj, že meji na čudež”.
Sicer pa direktor meni, da bi bilo v okviru ZD mogoče urediti vsaj še dve dodatni specialistični dejavnosti. “Predvsem bi si želel diabetologa, ki bi bolje obravnaval paciente. Če bo le mogoče, pa nameravam organizirati vsaj dostopnost ultrazvoka, da pacientom na ultrazvočne preglede ne bi bilo treba hoditi v Istro ali v Ljubljano. Želim, da bi imeli specialista ultrazvočista v ZD na voljo vsaj na vsaka dva tedna,” je povedal Rubelli Furlan.
Nov direktor, ki ga je večina svetnikov tudi podprla in bo taktirko Zdravstvenega doma prevzel za tri četrtine časa, preostalo četrtino delovnega časa pa bo še naprej zdravnik, računa tudi na prednosti dispečerske službe. Ta naj bi po Sloveniji začela delovati prihodnje leto in v razvejani občini rešila marsikatero težavo pri dostopnosti terena. “Za kakšne intervencije potrebujemo veliko časa, oddaljeni pacienti so seveda prikrajšani, in s tega vidika bo treba narediti marsikaj. Ko bo začela delovati dispečerska služba, bo na teren do pacienta lahko najprej prišla najbližja reanimacijska ali reševalna enota in že intervenirala, ko bomo tudi mi prišli na kraj dogodka,” je dejal Rubelli Furman.
Pomoč ustanoviteljice
Direktor ZD Ilirska Bistrica je k sodelovanju pri reševanju težav zdravstvenega doma pozval tudi bistriške svetnike. “Dolgoročno gledano si želim v Zdravstvenem domu vzpostaviti zdravo hierarhijo in tesno sodelovanje z občino, saj menim, da brez tega ne gre. Delo, ki me čaka, bo trdo, a sem pripravljen na izzive in sem se na delovno mesto prijavil, ker menim, da mi bo uspelo. Vem, da sam vsega ne bom zmogel, zato prosim tudi za pomoč občine,” je dejal direktor, ki bo ZD vodil prihodnja štiri leta.
Mateja Rubellija Furmana je namreč svet zavoda izbral izmed štirih kandidatov, ki so se prijavili na razpis za direktorja zdravstvenega doma, potem ko je dolgoletnemu direktorju Vojku Mihlju potekel mandat.
TINA M. VALENČIČ
