Domači pridelki tudi v javnih zavodih

ILIRSKA BISTRICA >Največja sramota slovenskega kmetijstva v zadnjih 20 letih je izguba več kmetijskih zemljišč in kmetijske samooskrbe. “Sloveniji, znani kot krompirjevi deželi, je v tem času uspelo le samooskrbo s krompirjem znižati s 130 na 66 odstotkov,” je na posvetu o navezanosti bistriških kmetov na sosednje trge, ki so ga v sklopu bistriške kmetijske tržnice pripravili bistriška občina, LAS Društvo za razvoj podeželja med Nanosom in Snežnikom ter KGZS KGZ Nova Gorica, dejal kmetijski minister Dejan Židan.

Za malega kmeta

Trendi kmetijske politike, je povedal Židan, se v Evropi že spreminjajo. “Če smo pred leti verjeli, da kmetijstvo varuje naravo, danes vemo, da je namenjeno proizvodnji hrane, ki jo je začelo primanjkovati,” je ocenil minister. Zato smo po njegovem prepričanju dolžni, da sami pridelamo dovolj hrane. Ob tem minister podpira evropsko odločitev, da se bodo okoljske vsebine pridružile kmetijstvu. “Največji onesnaževalec okolja pri proizvodnji hrane namreč ni kmetijstvo, pač pa čezmerni transport,” je dejal minister Židan. Zato je treba po njegovem mnenju skrajšati nabavne poti. “Če pa želimo opazovati proizvodnjo hrane, moramo opazovati kmeta, tudi malega. V Sloveniji je takšnih kmetov 42 odstotkov in veliko smo jih izgubili, ker niso želeli imeti opravka s slovensko in evropsko birokracijo,” je povedal Židan.

To naj bi rešila nova evropska kmetijska politika, ki v osnutkih zakonov predvideva posebno shemo za malega kmeta. Ti bodo, je pojasnil minister, tako vloge za pridobivanje subvencij izpolnjevali le enkrat v sedmih letih in kljub temu dobili evropski denar. S tem pa ne bodo razbremenjeni le kmetje, pač pa tudi država, je prepričan minister.

Nova evropska kmetijska politika prinaša podporo tudi mladim kmetovalcem, ki jih je v Sloveniji manj kot štiri odstotke (v Evropi nekaj manj kot sedem odstotkov). Kot določa, država lahko mlademu kmetu za pet let izplača za 25 odstotkov več subvencij.

Samooskrbo s hrano bo po Židanovem mnenju pospešilo tudi posredovanje slovenskih kmetijskih produktov v javne zavode. Samo osnovne šole namreč na leto kupijo za 62 milijonov evrov hrane. “Če je slovenskega kmetijskega produkta na letni ravni za približno 1,1 milijarde evrov in upoštevamo vse javne zavode, je jasno, da je treba vnos domačih kmetijskih produktov v javne zavode pospešiti,” je povedal minister. To sicer dopuščata tako evropska kot slovenska zakonodaja, zato bo oktobra javnim zavodom v pomoč pri tem, kako naj dajejo prednost hrani iz lokalnega okolja, priskočil tudi priročnik, je pojasnil Židan.

Minister je še prepričan, da bo lokalno samooskrbo s hrano pospešilo tudi povezovanje lokalnih proizvajalcev, kjer državne meje ne igrajo nikakršne vloge.

Povezovanje tudi prek meja

Namen povezovanja je imela tudi 11. kmetijska tržnica v Ilirski Bistrici, ki je letos postregla z največjim številom ponudnikov kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na stojnicah je zelenjavo, sadje, kmetijske izdelke in ostale, s kmetijstvom povezane produkte, ponudilo kar 67 kmetijskih proizvajalcev tako z domače kot drugih slovenskih občin. Da je bila promocija pomembnejša od nakupa, je ocenila tudi ena izmed ponudnic, Marija Hirsch Magajna iz Vrhpolj pri Kozini.

Prireditev tudi v prihodnosti nima namena biti zgolj lokalnega značaja, pač pa je želja organizatorjev širitev s hrvaškimi in italijanskimi ponudniki, torej na tržišča Kvarnerja in Tržaškega zaliva, je poudaril bistriški župan Emil Rojc. “Verjetno je želja vseh bistriških kmetovalcev, da bi se kmetijstvo v občini drugače razvijalo. Če naj se, potrebuje tudi tržišče, osnova za tržišče pa so kupci, ki jih s to tržnico privabljamo,” je poudaril Rojc.

Da prireditev dobiva vse večji regionalni pomen, je prepričan tudi strokovni vodja LAS Društva za razvoj podeželja med Nanosom in Snežnikom Aleš Zidar. “Prireditev smo naredili prepoznavno in bogato tudi po strokovni plati. Obisk kmetijskega ministra je pomagal vzpostaviti kontakte med organizacijami, ki vplivajo na razvoj podeželja. Okrogla miza o prodaji kmetijskih izdelkov pa je bila usmerjena predvsem na prodajo in predelavo zelja, ker je to problem, ki ga je v občini treba rešiti,” je poudaril Zidar.

Tržnico je spremljal tudi bogat kulturni program z domačimi skupinami in tistimi iz drugih, tudi hrvaških občin. Najmlajši so se učili kuhati, starejši so si ogledali prikaz predelave zelja ali se vključili v tekmovanje v pripravi krompirja v zevnici. Razglasili so tudi najboljše regijske medove in žganja.

TINA M. VALENČIČ