Dragocene izkušnje iz tujine

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Čedalje več mladih razmišlja o študiju ali delu v tujini. Možnosti za to je veliko: program Erasmus, Evropska prostovoljska služba, kak evro je možno dobiti tudi iz drugih virov, smo slišali na okrogli mizi, ki jo je v soboto pripravil Klub študentov občin Postojna in Pivka.

Teja Morelj, Andreja Slavec, Darinka Trček iz javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije in Robert Marinšek iz Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (na fotografiji z leve) so postojnske in pivške študente spodbudili h koristni študijski izmenjavi
Teja Morelj, Andreja Slavec, Darinka Trček iz javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije in Robert Marinšek iz Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (na fotografiji z leve) so postojnske in pivške študente spodbudili h koristni študijski izmenjavi Lori Ferko

POSTOJNA> Predavatelji na okrogli mizi, ki je potekala v prostorih Srednje gozdarske in lesarske šole, so mladim optimistično pojasnili, da za to bolj kot veliko lastnih sredstev potrebujejo pogum. Za izmenjavo - ta lahko traja od tri do 12 mesecev - so na voljo Erasmusove štipendije, v letu 2009 visoke do 350 evrov, za opravljanje prakse pa do 475 evrov. Poleg tega velja spomniti še na dodatne možnosti financiranja, ki jih ponuja javni sklad za razvoj kadrov in štipendije.

A še pred odhodom na tuje se morajo študentje na svojih matičnih fakultetah pozanimati, kaj pravzaprav veleva njihov bilateralni dogovor, v kateri državi je zanj mogoča študijska izmenjava, da mu bodo v tujini opravljene obveznosti priznali tudi doma.

Za postojnske in pivške študente v Srednji lesarski in gozdarski šoli to soboto ob 17. uri v KŠOPP pripravljajo še eno okroglo mizo, in sicer z nasveti, kako napisati super življenjepis (CV) za iskanje prve zaposlitve, delili pa bodo tudi napotke o razvijanju kariere med študijem.

Bolje zaposljivi kadri

In kaj poleg izkušenj, utrjevanja samostojnosti in spoznavanja novih kultur še prinaša Erasmus? Robert Marinšek iz Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja pravi, da gre za dragoceno izkušnjo: “Po končanem študiju je največji izziv najti službo. Prav s to evropsko mobilnostjo mladi razvijajo mreže, najdejo prijatelje in znance po vsej Evropi. To je dodana vrednost in prednost pri iskanju zaposlitve, saj so že dokazali svojo samostojnost,” je dejal.

Sicer pa so svoje izkušnje o študiju in delu v tujini delila predvsem dekleta, ki so se tovrstnih izmenjav udeležila. Študentka glasbe Mateja Kaluža se je iz med-narodnega kampusa Cambridge v pogovor vključila prek skypa in poudarila pomembnost študijske izmenjave, saj pri tem “spoznaš ogromno ljudi s celega sveta, njihovo kulturo, jezik; ob tem pa se stkejo posebne prijateljske vezi.”

V štirih mesecih 10.400 dolarjev

Prav zaradi slednjega je bilo slovo toliko težje za obe: za študentko španščine in sociologije kulture Tejo Morelj, ki je še pred pol leta svoje jezikovno znanje preizkušala v Madridu, medtem ko je Andreja Slavec kot absolventka v Kaliforniji našla delo v ogromnem parku Lassen, kjer je po njenih besedah preživela štiri najlepše mesece v svojem življenju. In zgolj v tem času ji je uspelo zaslužiti, verjeli ali ne, približno 10.400 dolarjev. “Dovolj, da sem pokrila vse stroške, izlet v Los Angeles, San Francisco in Kanado, pa še mi je ostalo, tako da mi sedaj ni potrebno razmišljati o študentskem delu,” je pripovedovala Slavčeva, ki ji je izkušnja dela v tujini pomenila predvsem prekinitev rutine in preizkus v iznajdljivosti.

Za mlade do 30. leta

To pa še ni vse. Kot je povedala Tatjana Hvala iz Mladinskega centra Postojna, lahko tujino okusi vsakdo do 30. leta. Evropska prostovoljska služba posameznike po učne izkušnje za razvijanje in krepitev sposobnosti, znanja ter dela v tujino pošlje kot prostovoljce. Vsebine in aktivnosti, v katerih sodelujejo, so lahko s področja kulture, športa, civilne zaščite, varstva okolja, učenja otrok in starejših. Gostiteljska organizacija za mladega aktivista pokrije vse stroške nastanitve, hrane, dela in morda celo primakne manjšo žepnino. “Pred kratkim so denimo takšni prostovoljci pomagali organizatorju svetovnega košarkaškega prvenstva v Litvi,” je pojasnila Hvala.

LORI FERKO