Drobci iz kraških jam v Moserjevih dnevnikih
Nedavno je pri založbi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU izšla knjiga o življenju in delu tržaškega profesorja avstrijskega rodu, naravoslovca in raziskovalca kraških jam, Ludwiga Karla Moserja.
KRAS >“Odziv na knjigo o Ludwigu Karlu Moserju gre pričakovati predvsem v strokovnih krogih, kar se je pokazalo tudi na njenih dveh javnih predstavitvah, za italijansko občinstvo v tržaškem narodnem domu ter za slovensko v Nabrežini. Bomo pa v marcu organizirali še pohod po Moserjevih jamah na nabrežinskem krasu, na katerem bomo še dodatno počastili spomin na velikega naravoslovca, arheologa, speleologa in jamarja,” ob izidu knjige L. K. Moser (1845-1918) med Dunajem in Trstom pojasnjuje njen soavtor Stanko Flego iz Trsta.
Ludwig Karl Moser je bil 27 let profesor naravoslovja na nemški gimnaziji v Trstu. Sodeloval je s številnimi slovenskimi intelektualci, zelo priljubljen je bil med prebivalci v zaledju kraških jam, s katerimi je govoril slovensko. V Trstu je bil soustanovitelj jamarske sekcije pri planinskem društvu. Posvečal se je, tako z arheološkega kot speleološkega in drugih vidikov, med drugimi še jamam na Socerbu, v Črnotičah, Črnem Kalu, Podpeči, Divači, Orehku, Razdrtem, Plešivici, Materiji, Planini, Dutovljah, Kačičah, na Tolminskem, Kočevskem ter še marsikateri. In seveda jamam Tržaškega krasa, posebno v okolici Nabrežine. Zanimal pa se je tudi za jame v Istri, ob Kvarnerju, v Bosni.
Knjiga je pravzaprav zbornik mednarodnega študijskega dne, ki so ga, zato da bi osvetlili bogato Moserjevo delovanje, pred nekaj leti pripravili v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. “Sodelovali so raziskovalci iz več držav, zaradi obvestilnosti njihovih prispevkov smo se odločili za objavo zbranega gradiva. Moserjevo delo je osvetljeno z različnih vidikov, na dan je prišlo njegovo plodno in široko področje raziskovanja, pri katerem je znal upoštevati razne vire in informacije, ki so mu jih posredovali tudi domači slovenski prebivalci,” ne skriva navdušenja nad publikacijo Flego.
Moserjev fond, bogat z dnevniki zapiskov ob raziskovanju številnih kraških jam (podajal se je tako v jame tržaškega kot slovenskega krasa), s fotografijami, risbami, komentarji k risbam in drugim, so odkrili nedavno, hrani ga tržaški naravoslovni muzej. Sicer pa je v knjigi eno od poglavij namenjeno njegovi obširni bibliografiji, o svojih raziskavah je namreč objavljal v številnih strokovnih in poljudno strokovnih publikacijah.
Zbornik je bogat dokument o velikem raziskovalcu, ki je izstopal zaradi svojih številnih objavljenih podatkov o kraških jamah, slednji so še danes dragocena osnova arheologom, jamarjem in drugim strokovnjakom. “Dragoceni so tudi Moserjevi zapisi imen jam. Obvladal je vsaj tri slovanske jezike, zato mu ni bilo težko zapisovati toponimov, ki so mu jih zaupali informatorji. Tako izvemo za marsikatera imena oziroma toponime jam in drugih lokacij, ki so bila takrat v rabi, danes pa so že pozabljena,” sklene Flego z arheološke sekcije odseka za zgodovino narodne in študijske knjižnice v Trstu. O Moserju namerava režiser Jadran Sterle za RTV Slovenija posneti dokumentarni film. LEA KALC FURLANIČ
