Država lahko gradi kar brez gradbenega dovoljenja

KOZINA, RODIK > Na srečanju s krajani Kozine 14. avgusta letos Peter Dolenc z ministrstva za infrastrukturo in prostor ni znal (ali želel) pojasniti, za kakšne vrste objektov gre v primeru gradnje GSM-R sistema, saj je od tega odvisno, kakšna dovoljenja potrebujejo za gradnjo. Po zakonu o graditvi objektov enostavni in nezahtevni objekti ne potrebujejo soglasij in dovoljenj. Povsem drugače pa je pri zahtevnih objektih: ti morajo zaprositi za gradbeno dovoljenje in v postopku pridobiti tudi vsa potrebna soglasja.

Vse za javno korist

A očitno ne v primeru, ko je investitor država oziroma v njenem imenu ministrstvo za infrastrukturo in prostor. “Dela se izvajajo po postopku vzdrževalnih del v javno korist in za tovrstni ukrep se v skladu z veljavno zakonodajo ne izdaja gradbeno dovoljenje, temveč Sklep Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije, ki investitorju dovoljuje pričetek izvajanja del, ne glede na to, ali gre za zahteven, manj zahteven, nezahteven ali enostaven objekt,” je občinam sporočil Peter Dolenc z ministrstva.

Vzdrževalna dela v projektu Uvedba digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju med drugim obsegajo: gradnjo baznih postaj (stolpov in zabojnikov), kabelske kanalizacije in preureditev obstoječih in ureditev novih tehničnih prostorov ter montažo GSM-R opreme. Vzdolž celotnega omrežja bo 246 baznih postaj in 110 repetitorjev.

Ključ do gradnje brez papirjev je torej v tem, da se gradnja objekta, četudi zelo zahtevnega, opredeli kot vzdrževalna dela v javno korist. Za to je sicer potrebne nekaj birokratske akrobatike. Na ministrstvu so jo utemeljili tako: “Skladno z Zakonom o varnosti v železniškem prometu so vzdrževalna dela v javno korist na železniškem sistemu postopki, po katerih se izvedejo obnove in nadgradnje strukturnih podsistemov, s katerimi se lahko izboljšajo lastnosti teh podsistemov, namenjeni so zagotavljanju obveznih gospodarskih javnih služb in se z njimi ne posega zunaj območja progovnega pasu.”

Ker je torej GSM-R sistem namenjen predvsem opravljanju obvezne gospodarske javne službe vodenja prometa in vzdrževanja infrastrukture na javni železniški infrastrukturi, je to dovolj, da je vsa gradnja, povezana s tem, javni interes in torej zanjo dovoljenja niso potrebna, menijo na ministrstvu.

A krajani in civilna družba menijo, da je ta utemeljitev trhla. Ministrstvo že samo priznava, da se antenski stolpi in pripadajoči objekti za namestitev opreme gradijo “ob progi, v veliki večini v progovnem pasu oziroma na železniškem območju.” Kar pomeni, da gradijo tudi izven progovnega pasu. Odgovore na vprašanje, do kod sega progovni pas in kdo je v imenu države določil, da je to javna korist, še čakamo.

Brez javnosti

Nevladna organizacija AAG, ki je na pobudo krajanov že zaprosila ministrstvo za pojasnila, pa je prepričana, da ministrstvo krši zakonodajo: “Če gre za vplive na okolje izven njihove lastnine, mora biti opravljena presoja vplivov na okolje,” pravi Tomaž Ogrin iz AAG. Presoja vplivov je bila celo narejena, a nikjer javno obravnavana. S čimer je ministrstvo po mnenju Ogrina kršilo Aarhuško konvencijo. “Čim je Presoja vplivov na okolje izdelana, mora biti po Aarhuški konvenciji javna obravnava in razgrnitev je njen sestavni del.” In ker obravnave ni bilo, bi moral inšpektor za okolje gradnjo ustaviti, dodaja Ogrin.

MARICA URŠIČ ZUPAN