Država nima denarja za čiščenje onesnaženih jam
Pred mesecem dni smo poročali o bolečem onesnaževanju jame Golobina pri Palčju, v kateri se voda po plastiki, detergentih, karoseriji, elektroniki, mrhovini in mišjem urinu pretaka v podtalnico in od tam v naše kozarce.
PALČJE, LJUBLJANA> ”Dno sestavlja kosovni material, katerega podrobnejše sestave in debeline zaradi zdravstvene nevarnosti pred urinom glodalcev in zadušljivega zraka nisem mogel ugotoviti,” je vsebino, ki zijá na dnu ene izmed najbolj onesnaženih slovenskih jam, nedavno opisal dr. Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU
“Na njih leži na 40 kvadratnih metrih ali več različno razkrojenih živalskih odpadkov, med njimi so ostanki konja, drobnice, puranje noge, perje, medtem ko je drugo tkivo tako razpadlo, da identifikacija brez kopanja ne bi bila mogoča. Po klavničnih odpadkih so lezle miši, katerih urin se je zaznal že v globini 15 metrov, na dnu pa je bil smrad neznosen,” je še dodal Prelovšek.
Še hujše je dejstvo, da Golobina pri Palčju leži v drugem vodovarstvenem pasu, kar pomeni, da voda skoznjo potuje do zajetja Malni. Z njo se nato odžejajo in umivajo prebivalci pivške in postojnske občine.
Po zakonu o varstvu podzemnih jam so kazni za kršitelje gibljejo od 417 do 125.188 evrov za pravne osebe, za odgovorne osebe do 4173 evrov, samostojne podjetnike 62.594 evrov za fizične osebe pa od 208 do 1252 evrov. Če gre pri tem še za nepopravljivo škodo in uničenje jame kot jamskega živega sveta, so kazni toliko višje. Pravna oseba bi za takšno katastrofo plačala od 1252 evrov ali celo 375.563 evrov, odgovorne osebe do 12.518 evrov, posamezniki pa do 3755 evrov.
Inšpektorica čaka
O nesnagi v palški Golobini, ki prihaja iz bližnjih naselij, je bil obveščen tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor, zato smo ga zaprosili za pojasnilo, kaj so v zvezi s tem doslej postorili. Odgovore so nam sicer obljubili v najkrajšem možnem času, vendar smo nanje nato dolgo čakali. “V okviru tega postopka okoliščine in dejstva še niso v celoti raziskana, zato trenutno še ne razpolagamo s končnimi ugotovitvami, na podlagi katerih bi lahko odredili kakršenkoli ukrep,” nam je pojasnila tiskovna predstavnica inšpektorata Helena Lovše Vrhovec. Ogled in spust inšpektorice v jamo ni predviden, ker bi to od nje terjalo posebno strokovno usposobljenost in tehnično opremo, poleg tega pa ji je to delo olajšal dr. Prelovšek, ki je ob prijavi predložil nazorno slikovno gradivo in svoje ugotovitve.
V lasti slabega gospodarja
Na podlagi zakona o varstvu podzemnih voda bo sicer inšpektorica najbrž morala odrediti odstranitev odpadkov iz jame ter vzpostavitev prvotnega (čistega) stanja, seveda na stroške tistega, ki bi ga zalotili pri metanju smeti v jamsko luknjo. Če bi se jim ta izmuznil, bodo čiščenje zaračunali lastnikom predmetov ali snovi, ki so pristale na dnu.
In če ne bodo ujele ne prvega ne drugega kršitelja, bi morala čistilne ukrepe poplačati država kot lastnica jame. “Jame so namreč naravne vrednote državnega pomena in naravno javno dobro ter so v lasti države,” je dejala Helena Lovše Vrhovec in v isti sapi opozorila, da sanacija Golobine predstavlja visoke stroške, ki jih trenutno na inšpektoratu ne morejo zagotoviti.
Zato bo finančno breme padlo kar na pleča občine. “Glede na to, da odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja ni mogoče naložiti določenim oziroma določljivim povzročiteljem, je po načelu subsidiarne odgovornosti za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki odgovorna občina,” se okoljske problematike jamskega sveta in s tem pitne vode otepajo na okoljskem inšpektoratu.
Na plečih občine in jamarjev
Občina Pivka je po našem prvem poročanju že izkazala interes po sanaciji jame in izboljšanju kakovosti okolja. To bi lahko uresničila skupaj z jamarskim društvom, ki je pripravljeno stopiti v akcijo in počistiti umazanijo palške Golobine. Na zadnji občinski seji v Pivki so zato tudi predlagali, da odbora za varstvo okolja ter finance in proračun o tem zavzameta ustrezno stališče. Občina bo namreč morala jamarjem pri delu zagotoviti posebne varnostne ukrepe, pri čemer bi finančna sredstva za izvedbo nanesla približno 25.000 evrov. Denar je potreben predvsem za strokovno odstranitev odpadkov, ustrezno sortiranje in skladiščenje po odstranitvi iz jame. To pa je mogoče le s primerno in varovalno opremo, predvsem pa z masko za zaščito dihal zaradi nevarnih klavničnih odpadkov.
LORI FERKO
