Dunajski vodovod so zgradili po zgledu kraškega
Gradnja železnice med Dunajem in Trstom je, zlasti na Krasu, snovalce soočila s številnimi izzivi. Poleg pomanjkanja vode za napajanje parnih lokomotiv so preglavice povzročali tudi vreme, burja in snežni zameti. O bogati - zdaj žal večinoma razpadajoči - tehnični dediščini, s katero so rešili te ovire, govori dokumentarni film Nevidni spomeniki. Tega so, še preden bo predvajan na TV Slovenije, pod okriljem katere je nastal, v sredo prvič pokazali Divačanom.
DIVAČA > “Želel sem, da se film najprej pokaže v Divači, saj varstvo dediščine vedno prihaja od lokalnih ljudi, ne od prestolnice. Ljudje se morajo identificirati s tem, kar imajo. In morajo v tem prepoznati lepoto in pomembnost. Hotel sem, da bi tukajšnjim ljudem odprl oči in jim povedal, da imajo nekaj velikega in naj iz te dediščine tudi nekaj naredijo,” je o dokumentarnem filmu Nevidni spomeniki dejal svetovni specialist za železniške tehnologije, industrijski arheolog, inženir stroj>ništva in konservatorski svetnik dr. Tadej Brate.
Nevidni spomeniki je dokumentarec, ki ga je režiral Igor Vrtačnik, za RTV Slovenijo pa posnel tandem Thomas Aymard in Miha Umek iz produkcijske hiše Analogika. Scenarij sta napisala Vrtačnik in Brate, slednji je v njem tudi pripovedovalec. Za film sta raziskala delo inženirjev in delavcev, ki so pred več kot 150 leti skozi Slovenijo postavljali skoraj 580 kilometrov dolgo dvotirno železniško progo od Dunaja do Trsta.
Zaradi železnice prvi vodovod
Gradnja celotne južne železnice je bila za načrtovalce poseben izziv. Da so železnico speljali čez tedaj gol, skoraj puščavski Kras, so morali poiskati povsem nove rešitve. Načrtovalcem je velike težave pri premagovanju suhega Krasa prineslo pomanjkanje vode, ki so jo za napajanje potrebovale tedaj parne lokomotive.
Sprva je kazalo, da je bitka za vodo med Pivko in Divačo izgubljena, a so med gradnjo med postajama Gornje Ležeče in Košana po naključju odkrili bogate vodne izvire. Te so zajezili in zgradili prvi mogočen vodovod pri nas, dolg 38 kilometrov. Ta je do konca uporabe parnih lokomotiv z vodo oskrboval vse postaje do Nabrežine.
Petmetrski kamniti zid za burjo in sneg
Da bi kljubovali vremenskim razmeram Krasa, predvsem burji, ki je pozimi ustvarjala nevarne snežne zamete, so snovalci železniške proge po letu 1870 med Postojno in Divačo zgradili več kot pet metrov visoko zidovje iz kamna. Gre za suhozid, ki je zadrževal burjo in odklanjal sneg ter se je ohranil do danes.
A ta zid danes propada, je opozoril Brate, ki je želel s filmom opomniti, da je treba edinstveno tehniško dediščino zgradb in naprav, ki so spremljale gradnjo južne železnice, ohranjati za prihodnje rodove.
Največji most na svetu
“Gradbeni dosežki tistega časa so bili tedaj vrhunski. Borovniški viadukt je, denimo, stal na 4000 hrastovih pilotih, zanj so izdelali prek milijon opek, to je bil največji most na svetu. To so stvari, ki lahko stopajo v paralelni razvoj s svetovno znanostjo in tehniko. Mi pa jih kar podiramo,” je na nedavno podrtje vodnega stolpa na divaški železniški postaji in tudi na razpad te dediščine opozoril Brate.
Južna železnica, ki je bila grajena čez Kras, je bila tedaj edinstven dosežek - ne le pri nas, pač pa na svetu. Ta železnica je bila pozneje vzor za gradnjo železnic čez Ande, v Skalno gorovje, celo v Rusiji, saj so se pri njeni gradnji pojavile težave, ki so zahtevale inovativne rešitve. “Te so bile za tisti čas edinstvene in enkratne. Znanje gradnje, denimo kraškega vodovoda, se je leta pozneje preneslo na gradnjo velikega dunajskega vodovoda, ki še danes Dunaju dovaja vodo,” je opomnil Brate.
Čeprav gre za tehnični dokumentarec “BBC šole o določeni dediščini”, kot je dejal režiser Igor Vrtačnik, je v ostalinah pozabljenih in opuščenih zgradb - pomembnih tehniških spomenikov preteklosti, ki so nastali ob gradnji železnice, skrita neka magija. “Spomenikov ni več, a filmsko izzivalno se mi je zdelo, kako posneti nekaj, česar ni,” je omenil Vrtačnik.
“Film po čudnem naključju vremena, ki nam je v vsaki sekvenci pomagalo, v neki točki ustvari neko magijo, da postane čista erotika,” je šestdnevno snemanje, med katerim je tudi snežilo, orisal Vrtačnik.
TINA M. VALENČIČ
