Edini gradbinec v stečaju, ki je poplačal delavce
Med številnimi stečaji velikih gradbenih podjetij so delavci Kraškega zidarja edini, ki so dobili izplačane vse prednostne terjatve. Nekdanji delavci Primorja so do zdaj dobili le dobro tretjino, Stavbenikovi delavci še niti centa. Čeprav naj bi bilo poplačilo delavcev odvisno izključno od stečajnega upravitelja in sodišča, pa so delavci Kraškega zidarja prepričani, da so k temu prispevali tudi sami z rednim sodelovanjem s stečajno upraviteljico.
SEŽANA > Številke so zgovorne. Pred krizo je bilo v gradbenem sektorju zaposlenih 90.000 ljudi, zdaj jih je 50.000. V evidenci sežanskega urada za delo je bilo konec letošnjega oktobra prijavljenih 55 delavcev, ki so bili nazadnje zaposleni v Kraškem zidarju. 39 oziroma 71 odstotkov je starejših od 50 let, večinoma so moški, s srednješolsko izobrazbo tehničnih smeri (strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika, transport), so nam povedali na koprskem zavodu za zaposlovanje. Mlajšim je nekoliko lažje, vendar je stanje veliko slabše kot pred letom 2008.
“Tudi mladim ni lahko. Zaposlijo jih za nekaj mesecev, potem pa pogodbo podaljšujejo. Starejši od 50 let niso zaposleni, razen tisti, ki so izkoristili subvencije. Ampak vsi vemo, kako to gre,” je povedal predstavnik delavcev Ibraga Dulić.
Če se delavci ne bi organizirali ...
So pa delavci Kraškega zidarja prvi po propadu gradbenih velikanov, ki so dobili poplačane vse prednostne terjatve. “Pred enim letom se nam je zdelo malo verjetno, da bi to dosegli, zdaj je to uresničeno,” je povedal Martin Bizjak, eden od bivših zaposlenih.
Nekdanji zaposleni, ki so se dobri dve leti po začetku stečaja zbrali v Sežani, da bi se pogovorili o trenutnem stanju, levji delež zaslug za povrnitev dolgov pripisujejo prav Bizjaku in Duliću,ki sta se v zadnjem letu srečevala s stečajno upraviteljico, bila prisotna na dražbah in pogajanjih. “Sami smo se organizirali in s tem smo zagotovo pripomogli k plačilu prednostih terjatev. Midva nisva nastopala v imenu sindikata, ampak v imenu bivših delavcev. Sindikalist Damjan Volf se je izločil zaradi nesporazumov s stečajno upraviteljico,” je povedal Bizjak.
Sindikalist Damjan Volf (Obalni sindikat delavcev gradbenih dejavnosti) pravi drugače: “Kvečjemu dobivam veliko klicev ljudi, ki so zadovoljni z našim delom. Delavce Kraškega zidarja smo zastopali kljub temu, da z oklicem stečaja nismo dobili niti centa.”
Nekateri delavci imajo do Kraškega zidarja še nekaj navadnih terjatev (plačil za nadure, neizplačanih plač za čas izpred treh mesecev pred stečajem). Tak primer je tudi Ostoja Milaković, ki se je v tem času upokojil. Izplačanih je dobil 11.000 evrov prednostih terjatev. Bivši delodajalec pa mu je poleg tega dolžan še za 3000 evrov navadnih terjatev. Kot pravi Damjan Volf, je bilo navadnih terjatev delavcev pri Kraškem zidarju razmeroma malo. Ali jih bodo dobili plačane, je težko reči. ”Ne želim obljubljati. Je pa tako, da tu delavci nimajo več prednosti. Ko se bo določena nepremičnina prodajala, bodo prišli na vrsto vsi upniki, ki imajo navadne terjatve,” je pojasnila Simona Goriup. Martin Bizjak meni, da je zgodba končana, Ibraga Dulić pa se namerava še naprej boriti za bivše zaposlene Kraškega zidarja. Kot mnoge, tudi njega boli usoda podjetja, ki so ga skupaj ustvarjali in je bilo še pred nekaj leti močno: “Nihče se ne dotika stečajev. Odgovornosti nihče ne preiskuje. In to me boli. Stečaji so očitno najdonosnejše podjetje v državi,” žalostno ugotavlja Dulić.
Če premoženje in denar izgineta ...
Stečajna upraviteljica Simona Goriup pa poudarja, da je poplačilo prednostnih terjatev odvisno zgolj od stečajnega postopka in ne od angažiranosti posameznih strani.
Formalno to sicer drži, toda dejansko so pospeševali postopek, trdi Bizjak in pojasni: “Vsak mesec smo se sestajali s stečajno upraviteljico in glede na dotok sredstev v stečajno maso zahtevali, da se pripravi predlog za poplačilo delavcev. Če nas ne bi bilo, bi bilo tako, kot se je zgodilo v vseh drugih stečajnih postopkih gradbenih podjetij, kjer se za stečaj ni brigal nihče in je večina premoženja in denarja izginila.”
Dve leti po stečaju so delavci Kraškega zidarja res dobili zaostale plače in odpravnine, toda obenem jim je tudi prenehala pravica do prejemanja nadomestila. Na sežanskem zavodu za zaposlovanje še vedno čaka na prvo zaposlitev po stečaju petina nekdanjih delavcev kraškega gradbinca.
Če se stečaj začne prepozno ...
A na to, da ostane v podjetju dovolj denarja za poplačilo delavcev, je treba misliti že mnogo prej, je prepričan Bizjak, ki je glede tega zelo kritičen do vloge večine sindikatov: “Sindikati večinoma zagovarjajo zadolževanje podjetij; ne zanima jih, kdo bo posojila vračal.”
Tudi zato se je veliko delavcev v Kraškem zidarju leta 2012 razšlo z Zvezo svobodnih sindikatov, se organiziralo v okviru sindikata KS 90 ter oblikovalo stavkovni odbor. Ta je dosledno nadziral izpolnjevanje obljub tedanjega vodstva in ob vsaki neizpolnjeni zavezi zagrozil s stavko. In ko je poleti 2012 padel v vodo še dogovor z morebitnim vlagateljem ter z bankami za plačilo odpravnin za 120 delavcev, ki bi jih odpustili in tako morebiti preprečili stečaj, drugega izhoda ni bilo več.
“Da, lahko rečemo tudi, da je bil stečaj Kraškega zidarja uspešen tudi zato, ker smo kot stavkovni odbor pritiskali na vodstvo, da je pravočasno vložilo predlog za stečaj. Glede na dotedanje izkušnje v drugih podjetjih smo vedeli, da če se bo prisilna poravnava vlekla, za nas ne bo ostalo dosti,” je danes še bolj kot tedaj Bizjak prepričan, da so ravnali prav.
Vsi stečaji ne potekajo enako
Bizjak dodaja, da so ravnali prav tudi kasneje, ko so se redno srečevali s stečajno upraviteljico in ji “gledali pod prste”. “Res je, stečajna upraviteljica ni bila dolžna srečevati se z delavci, toda ker je bila z nami korektna že v postopku prisilne poravnave, smo z rednimi mesečnimi srečanji nadaljevali tudi med stečajnim postopkom.”
In tako so delavci dve leti in dva meseca po stečaju dobili poplačanih vseh 3,8 milijona evrov prednostnih terjatev. Grenak priokus kljub temu pušča dejstvo, da so nekateri prejeli le nekaj tisočakov, na račun vodij Kraškega zidarja pa je pricurljalo med 40.000 in 110.000 evri. Višina izplačil prednostnih terjatev je namreč odvisna od delovne dobe v podjetju, višine plače in nekaterih drugih dejavnikov.
“Razumem, da je to težko razumeti. Vendar pa je zakon v Sloveniji takšen, kot je. Informacije o višini izplačil so postopku prej škodile kot koristile. Dobro pa je, da smo uspeli vsaj prednostne terjatve odplačati v dveh letih,” je poudarila Goriupova.
Bivši zaposleni Kraškega zidarja so tako v primerjavi z delavci iz Primorja ali Stavbenika v bistveno boljšem položaju. Prvi so do sedaj dobili le 36 odstotkov izplačanih prednostnih terjatev, drugi pa še niti centa. “Stavbenik je bilo hčerinsko podjetje Primorja in je brez premoženja, zato so napovedi za delavce slabe,” je pojasnil Volf.
PETRA MEZINEC, MARICA URŠIČ ZUPAN
