Galenski laboratorij se seli v Hrpelje
Obalne lekarne Koper selijo svoj galenski laboratorij v obrtno-industrijsko cono Hrpelje. Pravzaprav so ga preselile že marca, sedaj pa preizkušajo in usposabljajo opremo na novi lokaciji.
HRPELJE > Kot je pojasnila v. d. direktorice Obalnih lekarn Katja Gombač Aver, so postali stari prostori v Kopru zanje pretesni: “Galenski laboratorij smo preselili zaradi majhnosti dosedanjih prostorov, ki niso več izpolnjevali zakonskih pogojev in zahtev stroke. Na obstoječi lokaciji pa tudi nismo imeli možnosti širitve.”
Ker so Hrpelje - odkar je zgrajena avtocesta - le 15 minut vožnje od Kopra, se nekatere dejavnosti selijo z Obale v to občino, saj so zemljišča tu v povprečju cenejša in je na voljo več prostora. Nekatere pobude, kot na primer gradnja bioplinarne, so naletele na odpor, selitev galenskega laboratorija pa so v kraju sprejeli kot dobrodošlo pridobitev.
Tudi v Obalnih lekarnah si v njih obetajo boljše pogoje za delo. “Novi proizvodni prostori so približno trikrat večji od dosedanjih in so urejeni po smernicah dobre proizvodne prakse,” pojasni Gombač Averjeva in doda: “Ker so prostori urejeni po smernicah dobre proizvodne prakse, smo lahko prevzeli večje naročilo zunanjega naročnika za proizvodnjo izdelkov in s tem povečali obseg proizvodnje.”
Za zdaj bo v galenskem laboratoriju delalo sedem ljudi, v prihodnje pa bi lahko odprli tudi nova delovna mesta, obeta: “Nekatere procese bomo sedaj, ko nam prostorske možnosti to dopuščajo, avtomatizirali. Prizadevali si bomo pridobiti tudi nove kupce iz našega okolja in drugih lekarn, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje in s tem morda tudi odpiranje novih delovnih mest.”
Stavbno so morali pred selitvijo preurediti. Vrednost gradbenih del je znašala 590.000 evrov, izdelava in montaža opreme pa 52.000 evrov. V galenskem laboratoriju sicer izdelujejo več kot 180 izdelkov, ki temeljijo na tradicionalnih recepturah, kakršne so oblikovale predhodne generacije farmacevtov in zdravnikov. Nekateri izdelki so razvrščeni med zdravila, ki jih zdravniki predpišejo na recept, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z usmeritvijo “nazaj k naravi”, ki je med potrošniki čedalje bolj razširjena, pa program dopolnjujejo z izdelki za samozdravljenje blažjih bolezenskih težav.
TINA ČIČ