Geopark v Divači skozi stisnjene zobe

DIVAČA > “Ker me kot svetnika skrbi poraba javnega denarja in ker smo se že s prenovo Škrateljnove hiše prek razpisov opekli, saj ima zdaj tam občina veliko stroškov, učinka pa bolj malo, v prodajanje takih 'bučk' ne verjamem kaj dosti. Zato me zanima, koliko let dela, stroškov in priprav bo potrebnih, da bi Geopark Krasa lahko kandidiral oziroma bi dosegel pogoje za vpis v svetovno mrežo geoparkov?” je na predsinočnji občinski seji zanimalo svetnika Jerneja Premrla.

Ostro proti skupnemu zavodu

Koordinatorka projekta Geopark Krasa Katja Fedrigo s sežanske občine je namreč tudi v Divači predstavila pobudo za podpis medobčinskega sporazuma, s katerim bi pet kraških občin, poleg Divače in vodilne Sežane še Hrpelje-Kozina, Komen in Miren-Kostanjevica, pristopilo k skupnim pripravam na vpis Geoparka Krasa v svetovno mrežo.

Premrlu je pojasnila, da priprave na kandidaturo za vpis na svetovni seznam trajajo tri do štiri leta. Bojazen, da bi ne izpolnjevali pogojev za vpis, pa je domala odveč, je povedala. “Geopark je nadaljevanje projekta Kras Carso, in že pri njem smo ugotovili, da izpolnjujemo vsa svetovna merila in da se nam splača nadaljevati. Naš adut oziroma zelo dobra podlaga je, da je naše območje prav na matičnem Krasu. Poleg tega si ne bo potrebno izmišljati novih vsebin, ki bi jih prek Geoparka Krasa razvijali, ampak lahko le nadgradimo že obstoječe,” je dodala Fedrigova. In ob tem omenila željo lokalnih prebivalcev po vzpostavitvi muzeja premogovništva v Vremski dolini.

Premrla je zanimalo tudi, koliko stroškov bo imela Občina Divača v tem času ter, ali se lahko na evropske projekte prijavlja tudi pred vpisom v mrežo.

Skrb zaradi morebitnih dodatnih stroškov občine je pokazala tudi svetnica Mirjam Frankovič Franetič: “Govorite o zavodu, kjer bi skrbeli in koordinirali aktivnosti Geoparka Krasa vseh sodelujočih občin, vendar nas skrbi, kako bi naša občina to zmogla finančno, saj ni denarja. Podpiram pa vidik razvoja, ki bi ga omogočilo sodelovanje naše občine v mreži geoparkov in s tem potencialnih možnosti za pridobitev denarja iz EU- ali državnih razpisov.”

Z vzpostavitvijo novega zavoda za potrebe Geoparka Krasa se ni strinjal svetnik Matej Bezeljak. Dejal je, da za Kras skrbi že nekaj ustanov, od javnega zavoda Parka Škocjanke jame dalje, v katerih mrgoli zaposlenih “z bajnimi plačami”, zakaj bi torej morali odpirati delovna mesta? “Razumem, da mladi rabijo službe, a se mi vseeno to ne zdi smiselno,” je sklenil.

Za Divačo hočejo večji delež

Svetnika Dobrivoja Subića pa ni prepričal ključ, po katerem bi si sodelujoče občine delile stroške in morebitni denar z razpisov. “Že pri projektu Kras Carso, v katerega je bila naša občina vključena, smo dobili le eno pot, Sežana pa kar nekaj zadev, zato bi si za Divačo želel višji odstotek,” je dejal. In dodal, da ne podpira ustanovitve skupnega zavoda za potrebe Geoparka Krasa, ker so to dodatni stroški za občino, s katerimi se kot predsednik odbora za finance ne strinja. Koordinatorka mu je pojasnila, da bosta tako ustanovitev zavoda kot način delitve stroškov in denarja predmet nadaljnjih dogovorov med sodelujočimi občinami.

Senožeški svetnik Jovo Ferfilla pa je izpostavil vprašanje imena Geoparka Krasa. Opozoril je na dejstvo, da je Kras nastal zaradi porečja reke Reke, ki ga je ustvaril a svojim tokom, zato bi morali to pomembno geografsko dejstvo upoštevati tudi pri poimenovanju kraškega geoparka in ne pozabiti na Reko.

Predlog podpisa so na koncu sicer potrdili, a s tremi glasovi (od desetih) proti. LEA KALC FURLANIČ