Glog za vampirje, drevesa za znanje
Ste vedeli, da je hruška tepka dobila svoje ime za časa Marije Terezije in da glog odganja vampirje. To in še marsikaj zanimivega so ugotovili učenci bistriških in divaške šole ter dijaki koprske umetniške gimnazije, ki so v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame in Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO v okviru projekta Biodiverziteta med naravo in kulturo-drevesa skozi čas preučevali drevesne vrste, ugotavljali njihov pomen in beležili kulturno izročilo. Dijaki pa so prispevali tudi razstavo likovnih del na temo povezanosti drevesa s človekom in zemljo.
PREM> V obeleževanje mednarodnega leta biodiverzitete je Park Škocjanske jame v skupno dejavnost povezal mrežo šol PŠJ in gimnazijo Koper. Skupaj so sodelovali pri ustvarjanju projekta Biodiverziteta med naravo in kulturo-drevesa skozi čas.
Direktorica PŠJ Gordana Beltram je povedala, da letošnji projekt je obrodil dobre rezultate, saj so učenci šol predstavili in preučevali domača drevesa. “O tem smo slišali tudi junija na kongresu, ki smo ga pripravili in kjer se je pokazalo, kako mladi raziskujejo in se vključujejo v družbo.” Sodelovanje mreže šol ob reki Reki in Parka traja že desetletje, čeprav je bila mreža ustanovljena leta 2003.
Rezultati projekta bodo ostali trajni, saj bo delo učencev in dijakov v prihodnjih mesecih predstavljeno tudi na spletni domeni www.biodiverziteta-bok.si, ki jo oblikuje Park. Ključno izhodišče projekta je bila preučitev drevesnih vrst v domačem okolju, torej na območju občine Koper in biosfernem območju Kras, ki obsega porečje reke Reke ter preostali del divaške občine. Portal pa je zasnovan tako, da bodo nanj lahko dodajali tudi nove rastlinske ali živalske vrste, je povedala Darja Kranjc iz PŠJ.
Unescova podpora
Projekt je finančno podprla slovenska nacionalna komisija za Unesco, zato je direktorica urada za Unesco Marjutka Hafner dejala, da “bomo ta projekt lahko uporabili kot vzorčni projekt, kako je treba vzpostaviti sodelovanje med različnimi akterji na različnih področjih”.
Vodja službe za raziskovanje in razvoj v PŠJ Vanja Debevec Gerjevič je poudarila, da ima zaključek projekta v dvorani premskega gradu poseben pomen tudi zato, ker freske v dvorani predstavljajo štiri letne čase. “S tem sporočilom naj bi učence spodbudili k prihodnjemu sodelovanju”.
Od oreha do razstave
V projektu so sodelovale osnovne šole Podgora iz Kuteževega, bistriški osnovni šoli Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča ter divaška šola dr. Bogomirja Magajne ter gimnazija Koper, ki so za svoje delo prejeli tudi priznanja Parka. Tako so obiskovalci mnogo zanimivega zvedeli o vrbi, orehu in češnji, ki so jih preučevali učenci OŠ Podgore, na OŠ Dragotina Ketteja so orisali črno jelšo in hruško tepko, na OŠ Antona Žnideršiča so predstavili pestrost v Mali Bukovici ter preučevali oreh, robinjo, lipo in javor, divaški osnovnošolci pa so se predstavili z znanjem o beli omeli in murvi. Dijaki koprske gimnazije pa so povedali marsikaj zanimivega o oljki in glogu.
Obiskovalci pa si bodo na Premskem gradu do konca leta lahko ogledali tudi razstavo grafik, ki jo je ob pomoči mentorjev ustvarilo 15 dijakov koprske umetniške gimnazije. Svoja likovna dela so ustvarili na tematiko dreves, ki so, kot je povedala umetnostna zgodovinarka Lili Bojanić, bogata s splošno simboliko. Drevo, ki se je kot simbol pojavilo že v začetku obstoja človeka, lahko predstavlja kljubovanje, vzdržljivost, dolgo življenje. V krščanstvu pa tudi križ in drevo spoznanja. Za logotip so si ga izbrala tudi mnoga podjetja. “Vsak izmed dijakov se je posvetil motivu, kot ga sam doživlja,” je povedala Bojanićeva. Prav tako pa bodo razstavo doživljali obiskovalci.
Prireditev ob zaključku projekta so za nastopi popestrili učenci šol.
TINA M. VALENČIČ