Gnojevka še kar smrdi
Po burnem odzivu javnosti zaradi smrdljivega razlivanja gnojevke na Postojnskem, Pivškem in Bistriškem je na zahtevo kmetijskega ministra posebna koordinacija inšpekcijskih služb in inšpekcijskega sveta preverila dogajanje z gnojevko, pa tudi pogine rib, ki bi lahko bili s tem povezani.
POSTOJNA, ILIRSKA BISTRICA> Kot je v včeraj objavljeno poročilo zapisal višji svetovalec generalne sekretarke vlade Primož Bučan, je to poletje občanom pod nos najprej zasmrdelo v Prestranku, kjer je Biofuturino gnojevko vse povprek, do vodotoka Porečnik, polival prevoznik T. A. iz Gornje Bitnje, o čemer smo poročali tudi v PN. Zaradi kršitve zakona o varovanju voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov so zato zoper njega in bistriško podjetje Biofutura sprožili prekrškovni postopek in bržkone že napisali tudi globo.
V podjetju Biofutura pravijo, da se s pomočjo bioplinarne bistveno zmanjšuje količina bioloških odpadkov, ki bi sicer lahko obremenili okolje z emisijami toplogrednih plinov, smradom in pronicanjem škodljivih snovi v tla ter s tem ogrožali podtalnico. Po njihovi predelavi nastane “odlično biološko gnojilo” s hranilnimi snovmi, kot so dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij, ki jih rastline potrebujejo za normalno rast. “Zadnji obisk inšpekcij v bioplinarni je bil konec prejšnjega tedna. Vsa poročila in opravljene analize inšpekcij so ugotovila, da bioplinarna v celoti deluje v skladu s predpisi; da je presnovni produkt povsem varno ter kakovostno gnojilo, pa dokazujejo tudi analize vzorcev prsti, ki jih je letos jeseni opravila kmetijska inšpekcija na eni od kmetijskih površin,” so zapisali. Toda okoljski inšpektorat je na vprašanja PN včeraj odgovoril, da bodo rezultati odvzetih vzorcev iz petkovega izrednega monitoringa bioplinarne znani šele čez 14 dni.
Žgajnarjeva kmetija ni kriva
Na zahtevo kmetijskega ministra Dejana Židana je koordinacija inšpekcijskih služb preverila rudi septembrski pogin rib v Nanoščici, kjer je sum najprej padel na biološko čistilno napravo v Hruševju. Iz nje so zato odvzeli vzorce vode, ki so pokazali povišano vsebnost nitratov, čeprav so člani postojnske ribiške družine s prstom pokazali tudi na kmetijo Antona Žgajnarja, kjer naj bi v kanalizacijski jašek puščala gnojnica in pot nadaljevala v Nanoščico.
Toda inšpektorji so ugotovili, da Žgajnarjeva kmetija za pogin ne more biti kriva: “Obe skladišči sta vodotesni. Na kraju, kjer so poginile ribe, pa kmetija sploh nima površin in zaradi nizvodne lokacije ni možno, da bi iz njihovih površin ali s kmetije gnojevka prišla v sistem čistilne naprave Hruševje.”
Točnega vzroka pogina rib inšpektorji niso ugotovili. Med možnimi vzroki so navedli nizko gladino vode zaradi suše, vzorci s čistilne naprave pa so pokazali njeno preobremenjenost. Zato to zaradi suma namernega vnosa večje količine grezničnih odpadkov v sicer zaprt sistem čistilne naprave preiskujejo kriminalisti.
Korotan zapacali Studenčani
Zaradi sluzastih sledi v potoku Korotan, ki naj bi se prav tako širile v Nanoščico, pa je inšpekcija pod drobnogled vzela kanal pod zemljiščem kmetije Žgajnar. Ta sicer velja za nekdanje mokrišče.
“V kanal se lahko izlivajo tekočine tako kmetije Žgajnar kot tudi iz bližnje vasi Studenec. Na površini je bilo opaziti sluz, ki pa ni imela vonja,” je zapisal Bučan in dodal, da je zato inšpekcija izdala šest ureditvenih odločb in prav toliko prekrškovnih postopkov zoper kršitelje v Studenem, ker nimajo ustreznih skladiščnih kapacitet, na treh kmetijah v okolici potoka pa so bile nepravilno skladiščene tudi fekalne vode.
“Glede na ugotovitve je velika verjetnost, da je vzrok sluzi na potoku neurejeno skladiščenje fekalnih vod, hlevskega gnoja in gnojevke v vasi Studenec. Drugi možen vzrok je naravni, saj gre za območje mokrišča,” so ugotovili inšpektorji.
Gnojenje z blatom
Gnojenje s pregnitim blatom iz bistriške bioplinarne je kmetijski inšpektor iz Sežane prvič nadziral sredi avgusta, ko je na podlagi prijave ugotovil, da ga uporablja Jožef Dolenc iz Postojne, a so bili vzorci zemlje neoporečni. Na izsledke analize pa še čaka vzorec zemlje, ki ga je inšpektor konec oktobra vzel na zemljišču pri Konjeniškem klubu v Prestranku.
Nadzor bioplinarne: blato v redu, nima pa energetskega dovoljenja
Zaradi številnih prijav so se v Biofuturi v zadnjem času vrstile številne inšpekcije. Kot navaja poročilo koordinacije inšpekcijskih služb, so ob tem ugotovile, da ima bioplinarna v Ilirski Bistrici dovoljenje za poskusno obratovanje.
14. septembra jo je pregledala tudi evropska veterinarska inšpekcija, ki nepravilnosti ni ugotovila. “Vzorčenja so opravljena v okviru monitoringa, vzorčenje je pravilno, poteka prek pooblaščenega in akreditiranega izvajalca, izvidi analiz so ustrezni. Prav tako se vodijo ustrezne evidence o surovini, ki prihaja v obrat, kot tudi o končnem proizvodu - pregnitem blatu. Pregnito blato je I. kakovostnega razreda, kar pomeni, da se ga lahko uporablja za gnojenje kmetijskih površin,” so zapisali inšpektorji.
Nadzor je opravila tudi energetska inšpekcija, ki je ugotovila, da bioplinarna nima energetskega dovoljenja, ki bi moralo biti pridobljeno že pred začetkom priprave prostorskega načrta.
Poleg tega so inšpektorji ugotovili tudi, da bioplinarna nima ustrezno usposobljenega osebja za vzdrževanje opreme v potencialno eksplozijsko ogroženih območjih oziroma pogodbe z za to ustrezno usposobljenim podjetjem. “Inšpektorat za energetiko bo v nadaljevanju ukrepal tako, da bodo nepravilnosti odpravljene,” so zapisali.
LORI FERKO
MARICA URŠIČ ZUPAN