“Golazen” ali “tako imenovani begunci”

ŠENTILJ, POSTOJNA > Po Sloveniji je v teh dneh veliko policistov, ki se sprašujejo o smislu svojega dela in se iz takšnih ali drugačnih razlogov pritožujejo nad odločitvami države. Sindikat policistov na svoji spletni strani objavlja anonimna sporočila članov, ki pričajo o pomanjkljivi logistiki in organizaciji. Policisti delajo tudi v 26-urnih izmenah, ne dobivajo hrane in vode, kaj šele toplega obroka. Stojijo na vročem soncu v polni bojni opremi, ob tem pa ne vedo, ali in kako jim bodo nerazumno dolge izmene sploh plačali. “Glede na to da smo del javne uprave pri plačilu, naj gredo sedaj čuvat in popisovat begunce tudi ostali javni uslužbenci (šolniki in ostala g...) . Lahko pa tudi GZS z Miličem na čelu. Takoj pričetek stavke. Hočemo svoj denar. Prej in potem smo govna, zdaj smo dobri,” je napisal policist, ki je delal na Obrežju.

V napetih odnosih in ob nerazrešenih težavah ni čudno, da se beseda “golazen” pojavlja tako pogosto. Vsekakor ne v uradnih izjavah, a objave na družabnih omrežjih kaj hitro dajo sliko o tem, kako del policistov resnici razmišlja. Zapis policista Aleksandra Vesela, ki, vsaj po podatkih na njegovem profilu sodeč, živi v Ilirski Bistrici, so uporabniki facebooka delili 1748 krat. Vesel, ki je noč preživel na službeni dolžnosti v Centru za tujce v Postojni, že v začetku svojega zapisa uporabi besedno zvezo “t.i. begunci.” V 15 urah, kolikor je bil tam, piše, ni dobil ne hrane ne pijače: “Vsem beguncem pa so ponudili topli obrok, obleke in še marsikaj (stregli so jih spredaj in zadaj), mi pa ... Še posebej en Sirijec (star cca. 25 let), se je delal zelo pametnega. Nič mu ni bilo prav. Zahteval je vse p... materne, da on ne bo jedel, ker alah to alah ono.”

Zaključi: “V glavnem da je naša država našla sredstva za to golazen, medtem ko skoraj polovica države Slovenije nima za preživeti.”

VH