Gradišče Javor že razkriva svojo skrito podobo
Prazgodovinsko gradišče Javor nad vasjo Dolnji Zemon je eno redkih nižinskih gradišč. Dolgo je bilo zaraščeno in skrito, sedaj pa arheologom odkriva svojo podobo. Če se bo vse izteklo po načrtih, bodo ob njem speljali tudi učno pot.
DOLNJI ZEMON> Arheologi ocenjujejo, da gre za eno najpomembnejših v Sloveniji. Zraslo je ob prometni povezavi Kvarnerja z Apeninskim polotokom in Srednjo Evropo. Odlikujeta ga zanimiva pozicija in enostaven dostop, njegovi nasipi so dobro ohranjeni in prepoznavni.
O pomenu gradišča Javor priča njegova velikost - dolgo je skoraj kilometer. Poseljeno je bilo skozi več arheoloških obdobji, od bronaste dobe do pozne antike. Zato nudi odlične pogoje za oblikovanje arheološko - naravoslovnega parka, so prepričani sodelujoči.
Na njegovo skrito bogastvo je vrsto let opozarjal ljubiteljski raziskovalec in najboljši poznavalec prazgodovinskega obdobja ter rimske prisotnosti na Bistriškem Franc Poklar. Pri tem je navajal domačina Josipa Potepana, nadžupana in kulturnika iz 19. stoletja, ki je bil pionir raziskovanja gradišča. Nanj so se sklicevali tudi vsi poznejši arheologi, nemški in italijanski.
Dolgo le grmovje...
Po drugi svetovni vojni, ko so ljudje opuščali kmetijstvo, je obsežno območje gradišča preraslo grmičevje in drevje. Poklar je vodil na oglede arheologe, učence bistriških osnovnih šol in druge obiskovalce, a se kljub njegovim prizadevanju in prizadevanjem Društva za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica (katerega član je) ni veliko premaknilo. Februarja pa se je vendarle začelo premikati. Na pobudo poslanca Ivana Simčiča in ilirskobistriške enote Pokrajinskega muzeja Koper so se sestali dr. Mitja Guštin in Andrej Preložnik (Inštitut za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem), dr. Brane Mušič (Oddelek za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete) in predstavnik vaške skupnosti Janez Škrlj.
Dogovorili so se, da je treba opraviti prve geofizikalne meritve, in dogovor tudi uresničili, ko so zagotovili denar. Osnovnih 19.000 evrov je iz evropskih skladov pridobila lokalna akcijska skupina Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Občina Ilirska Bistrica je k projektu pristopila s 7.800 evri.
...sedaj pa obetavni rezultati
Prve geofizikalne meritve je izvedlo podjetje Gearh, po oceni dr. Mušiča so zelo obetavne. Globinske meritve so so pokazale, da je vredno nadaljevati z raziskavami in izkopavanji, vendar se to ne bo zgodilo takoj. Najprej bo treba pridobiti dodaten denar, nato se bodo strokovno lotili obsežnih arheoloških raziskav.
Kot je povedal Simčič, ki je organiziral čiščenje tega zaraščenega območja, so očistili krožno pot okrog obzidja gradišča, kjer naj bi v prihodnje uredili učno pot. Strokovno gradivo zanjo in besedilo za dve informativni tabli bo pripravil Inštitut za sredozemske študije. Smiselno pa bi bilo tudi postaviti klopi in koše za odpadke, ugotavljajo sodelujoči, saj bo gradišče verjetno pritegnilo veliko obiskovalcev.
TOMO ŠAJN