Grajski ples kraške kraljice
“Vitovska je nastala s križanjem med malvazijo in glero,” je na podlagi DNK raziskav domnevo potrdila Manna Crespen z Univerze v Vidmu. Tako ni nobenega dvoma, da je vitovska zares kraška kraljica in da ji upravičeno pojejo slavo kot v petek na Devinskem gradu.
DEVIN> Vitovske lanskega letnika so odlične, imajo skupne značilnosti, pa tudi razlike glede na slog pridelave posameznega vinarja. S pokušino več kot 20 vzorcev vitovske letnik 2011 je bil zadovoljen tudi publicist in vinski kritik Sandro Sangiorgi, ki je vodil degustacijo. Dejal je, “naj le ostane tako, saj je vitovske zelo malo.”
Na Devinu so se svojimi vitovskimi predstavili: Bajta (Salež), Andrej Bole (Sovodnje ob Soči), Jožko Colja (Samatorca), Čotova klet (Vrhovlje), Boris Lisjak (Dutovlje), Andrej Ferfoglia (Piščanci), Igor Grgič (Padriče), Edi Kante (Praprot), Rado Kocjančič (Kroglje), Matej Lupinc (Praprot), Andrej Milič (Zagradec), Stanko Milič (Zgonik), Boris Pernarčič (Medja vas), Škerlj (Salež), Sandi Škerk (Praprot), Širca-Kodrič (Godnje), Štemberger (Šepulje), Štoka (Krajna vas), Vinakras (Sežana), Emil in Ken Tavčar (Kreplje), Rebula (Brestovica) in Benjamin Zidarich (Praprot).
V dnevu posvečenem vitovski, ki ga pred začetkom poletja ob pomoči številnih deležnikov tradicionalno pripravlja odbor za zaščito vin Kras-Carso na čelu s predsednikom Sandijem Škerkom, je na strokovnem simpoziju Manna Crespen z Univerze v Vidmu predstavila rezultate raziskave, s katero so vitovsko znanstveno nedvoumno umestili na Kras. Vitovska je križanec malvazije in glere, ki sta na Krasu prav tako zgodovinski sorti, kar so potrdili z DNK markerji. Torej so tako starši kot vitovska pristni Kraševci.
Ob koncu simpozija so na priložnostni svećanosti letošnji naziv viteza vitovske podelili gostincu z Vrha sv. Mihaela na Goriškem krasu Avguštinu Devetaku, ki je prejel kamnito skulpturo, delo Marka Zidariča iz Šempolaja.
Ko je v dvorani ob Devinskem gradu še potekala svečanost, se je pred vhodom na magične grajske vrtove že zbirala množica, da začne z degustacijo vitovske in prigrizkov, ki so jih pripravili gostinci iz več kot 20 tržaških in kraških gostiln.
Na številnih postajah okrog gradu je bilo prešerno vzdušje, največkrat izrečena beseda pa - vitovska. Vinarji so v pokušino ponujali največ sveže vitovske tekočega letnika. Nekateri vzorci so bili še iz soda, saj je vino pripravljeno za daljše zorenje, a vendarle ponujeno v pokušino v Devinu.
Ob lanskih so bile tudi zorjene vitovske, med njimi pa jih je vse več, ki jih vinarji pridelajo kot oranžno vino, kar pomeni, da je bil vinski mošt daljši čas v stiku z grozdnimi kožicami. Rebulovi iz Brestovice grozde tudi sušijo in mošt stiskajo šele pozimi, da pridelajo sladki nektar.
Na vsak način gre za po vrsti očarljiva vina s prepoznavno cvetico po belem cvetju in rumenem sadju, s prijetno kislino in za kraška vina značilno izrazitejšo mineralnostjo. Atribute vitovska lahko zadrži dolga leta. V Devinu jih je bilo kar nekaj, ki so bile starejše od šest let, a v vrhunski formi. Denimo harmonična, nadvse elegantna selekcija Edija Kanteta iz Praproti letnik 2006, ekstraktna in očarljiva vitovska istega letnikanjegovega sovaščana BenjaminaZidaricha, ki jo je komaj začel ponujati ali pa vitovska 2005 iz magnuma Čotarjevih iz Gorjanskega.SAŠO DRAVINEC
